Prežagali babo in prevzeli oblast (FOTO)

S torkovim odprtjem pustne razstave v nekdanjem Brestovem salonu in pustnim podkastom so se začeli pustni dogodki v Cerknici, ki bodo letos še posebej slovesni. Pustno društvo Cerknica namreč praznuje 50-letnico delovanja. Uradni začetek s predajo oblasti in žaganjem babe so pripravili na debeli četrtek. Cerknici bo do pepelnične srede vladala butalska oblast, po pogrebu v sredo, 5. marca, pa bodo oblast spet vrnili aktualnemu županu Marku Ruparju.

Butalci so torej znova prevzeli oblast v svoje roke. »To je bil za nas pravi revolucionarni prevzem oblasti,« so povedali predstavniki butalske oblasti. »Po pravilih, seveda, ne tako revolucionarno, kot bi si morda kdo mislil. Oblasti se pri nas ne da prevzeti brez žaganja babe, ki pa ni čisto prava baba, ampak lesen hlod. Žaganje je pa čisto pravo. Na ta način simbolično odžagamo, kar je odžagati treba, tako da skočimo iz dopustniškega v pustni čas.«

In zakaj žaganje babe? Gospodinje so o pustu cvrle krofe in druge sladke dobrote. Že stare mame so govorile, da se testo za krofe ne sme prehladiti, ko počiva, torej v hiši ne sme biti prepiha. Zato so otroke nagnale ven iz hiše. Rekli so jim, naj gredo na plac pogledat, kako babo žagajo. Ko so prišli tja, so spraševali, kje jo žagajo, pa so jih poslali na naslednji prostor, kjer naj bi se to dogajalo. To je trajalo kar nekaj časa. Tako so otroci ves dan krožili od ene točke do druge in spraševali o žaganju babe. Zaradi tega ni bilo prepiha zaradi odpiranja in zapiranja vrat, krofi pa so se lepo ocvrli, da je bila gospodinja tega zelo vesela.

»Dandanes otrokom ne moreš več prodajati megle,« poudarjajo novi cerkniški oblastniki. »Peciva in ostale hrane imajo dovolj že čez leto, prežaganih bab pa so po televiziji videli že toliko, da jih to pretirano ne zanima več. Zato Butalci ob začetku pustovanja v Cerknici zdaj raje kot farbamo mulce, prevzamemo oblast, coprnice iz Slivnice prižgejo pustni ogenj, babo prav zares prežagamo in veselo rajamo! Butalci in coprnice veselo vzklikajo novemu županu in dejstvu, da se je Cerknica spet za en teden spremenila v Butale.«

Cerkničani so letos pustu posvetili še prav posebno pozornost. Za ambasadorko so izbrali priljubljeno pevko Tanjo Žagar, izdali so zajetno knjigo o zgodovini pusta z naslovom Točno okoli 12.32, ki je vsebinsko izjemno bogata, prinaša pa množico fotografij, ki so nastale v vseh 50 letih delovanja Pustnega društva.

Še kako dobro se zavedajo pustnih korenin. Pust na Notranjskem je bil prisoten že pred ustanovitvijo društva. Povsod pa je bilo pisano. Na Notranjskem je bila mladina prav tako razigrana kakor kje drugje. Priljubljeni so bili zlasti sprevodi maškar (šem), ki so predstavljale starega moža in ženo (ta dva sta pobirala darove) in mladi par ter druge osebe in živali. V Loški dolini je bila priljubljena svatba. V Babnem Polju pa so bili v sprevodu še medved, dimnikar, vrag in smrt. Ti nič ne govore, samo plešejo in skačejo, se pode po vasi in preganjajo otroke. Tako piše v Prazničnem letu Slovencev Niko Kuret. V Starem trgu pa vodijo sprevod »fašenkov« dimnikar, oficir in tisti, ki poganja kamelo, žirafo ali medveda; ta je najpogostejši. Podijo otroke in po hišah pobirajo darove, ki jih žirafa ali kamela »požreta«. Na koncu položijo pusta na mrtvaški oder in ga pozneje sežgejo ter vržejo v vodo.

To so počeli in še počno tudi drugod po Notranjskem. Pri Gorenjem Jezeru so pred vojno poznali še orače, ki so orali sneg in sejali iz sejalnic, ki so jih nosili s sabo. Pred leti so šeme tudi v Grahovem še orale. Pravi konji so vlekli plug, povlekli pa so z voli. V ženske našemljeni pustniki so razkopavali brazde, drugi pa so sejali pilanico (žaganje). V Žerovnici so pred leti vozili za pust bališ do Grahovega in nazaj. Nazaj grede so vsega razmetali na cesto, tako je marsikdo zastonj prišel do kakega uporabnega predmeta. V sprevodu je bila tudi velika kamela – dva fanta sta bila prekrita z rjavo odejo, tretji je jahal. V okolici Cerknice se je med maškarami motala müza (mjuza), čudna žival z ovčjo glavo in nazaj zavihanimi rogovi.

Cerknica je bila od vedno znana po praznovanju pustnih običajev. V vsaki gostilni se je v pustnem času ob harmoniki veselilo in plesalo. Najbolj pa je bila zanimiva gostilna Žajfnica, kjer je ležal pust. Tako je bila tudi osrednja prireditev pokop pusta na cerkniškem mostu na pepelnično sredo. Tako imenovanim pustarjem so se pridružili mladi. Iz leta v leto so v kraju vse bolj spoznavali, da je pogreb pusta za Cerknico daleč premalo. Porajala se je ideja o ustanovitvi pustnega društva, s tem pa tudi organizacija pustne prireditve Cerkniški pustni karneval. S časom je zadeva dozorela in pustni prijatelji so vzeli idejo za svojo.

Za začetek so leta 1970 ustanovili pustni odbor s sedežem v gostilni Žajfnica. Od takrat so pogrebe pusta organizirali boljše. Obisk te svečanosti se je iz leta v leto bolj povečeval. Na mostu in okrog njega se je gnetlo od dva do tri tisoč ljudi. Kot vsako leto so se tudi v letu 1974/75 začeli pripravljati na organizacijo pustovanja. Na občnem zboru so se dogovorili, da ustanovijo pustno društvo.