Preživeli planinci jezni zaradi laži: Družine želijo, da vsem povemo, kaj se je dogajalo

Sedem planincev iz Splita, Solina, Kaštel in Žrnovnice je pod Tosco v Triglavskem narodnem parku zasul snežni plaz. Natančneje, štirje plazovi. Prvi je bil za trojico usoden, štirje pa so preživeli strašno in nepredvidljivo moč narave ter se vrnili domov k svojim družinam, piše Slobodna Dalmacija. Pogovarjali so se s štirimi preživelimi planinci – Mio, Tonćijem, Bernardom in Dubravkom.

V plazu so umrli Marijo Boko, oče dveh otrok iz solinskega naselja Sveti Kajo, ter kaštelanska brata Roko in Andrija Kovačev.

»Prav zaradi njihovih družin želimo, da se sliši resnica. In zaradi našega Marija, izkušenega planinca, ki se zdaj obrača v grobu, ko sliši te neresnice,« pravijo.

»Marijo je vedno pazil, da imamo vso potrebno opremo. Brez nje bi nas obrnil nazaj, nikoli ne bi šli naprej. Vedno nas je opozarjal na previdnost. Govorice in zapisi, da je šel brezglavo in na lastno pest proti vrhu v takem vremenu, bi ga močno prizadele, saj sam tega ni toleriral pri drugih. Ljudje so mislili, da so se oni oddaljili in so šli sami naprej, mi pa, da smo pametni ostali v koči. To ni res in zato smo se razjezili,« dodajajo.

V osrčju Julijskih Alp, na območju Tosca, se  je odvijala obsežna in dramatična reševalna akcija, potem ko je snežni plaz zasul tri hrvaške državljane. FOTO: Gorska reševalna zveza Slovenije

Usodna nedelja

»Zbudili smo se okoli 7.30. Zunaj je bilo veliko več snega, kot so napovedovale vremenske napovedi. Posvetovali smo se z lokalnim vodnikom, ki nas je opozoril na slabo vreme in na del poti, ki ga moramo obiti, da ne gremo skozi gozd. Bili smo razporejeni v razdalji 15 do 20 metrov od prvega do zadnjega. Vračali smo se proti avtomobilom, proti domu. Takrat se je sprožil plaz, ki je tri odnesel v prepad, dvema je uspelo ostati zgoraj, šesti in sedmi pa s plazom nista imela stika,« je povedal Bernard za Slobodno Dalmacijo.

Na čelu kolone je bil Marijo Boko kot vodnik, najbolj izkušen. Za njim sta hodila Mia in Tonći, nato brata Andrija in Roko, na koncu pa Bernard in Dubravko. Plaz je zajel prvih pet in za vedno spremenil življenja vseh. To je bil prvi od štirih plazov.

»Midva, šesti in sedmi, nisva imela stika s plazom,« pravi preživeli planinec. Vse skupaj je trajalo le nekaj sekund – trenutki, ki ločijo življenje od smrti.

Boj za preživetje

»Ko sem se dvignila, sem videla, da Boke pred mano ni več. Nisem ga slišala kričati, niti videla, da ga je odneslo. Preprosto ga je izbrisalo. Takoj sem začela kopati pred sabo, kjer je bil, mislila sem, tam pod snegom. A ga ni bilo. Prišla sem do nekega bora, ki je štrlel iz snega, se zavezala z vrvjo, ker me je bilo strah premakniti se,« je povedala za Slobodno Dalmacijo planinka Mia.

Pomoč je prispela po štirih urah in dveh minutah. Zaradi slabega vremena helikopter ni mogel poleteti, reševalci so se jim približali peš. Vidljivost je bila nična.

»Na mestu smo poskakovali, da se ne bi podhladili. Bili smo popolnoma premočeni od snega, pri minus štirih stopinjah, veter je bril, snežilo je … In tako štiri ure. Od 10.07, ko smo poslali prvi klic, do 14.09,« pravi Bernard.

To je bila njihova prva skupna tura v tej sestavi. »Bili so tako ponosni, da so osvojili Triglav,« je tiho dodala Mia.