Pri odzivu policije na aprilsko grožnjo napada v šolah celo sum kaznivega dejanja, zaznali so neresnične navedbe

Na ministrstvu za notranje zadeve so predstavili ugotovitve izrednega nadzora v zvezi z odzivom policije na potencialno grožnjo napada v slovenskih šolah 2. aprila. V njem so zaradi ugotovljene neresnične navedbe v uradnem zaznamku zaznali sum kaznivega dejanja, zato so poročilo odstopili Specializiranemu državnemu tožilstvu.

Policiji se je dogodek zdel malo verjeten

Po streljanju na eni od finskih osnovnih šol se je na enem od slovenskih javno dostopnih medijev 2. aprila pojavil komentar z grožnjo o podobnem dogodku tudi v Sloveniji. Policiji se je dogodek zdel malo verjeten, a so šole vseeno pozvali k povečanju samozaščitnega ravnanja in k pozornosti, če bi kdo opazil kaj nenavadnega. Policija je takrat o tem najprej obvestila javnost, zaradi česar je bila tarča kritik nekaterih ravnateljev.

Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić je povedal, da je izredni nadzor, ki so ga izvedli na podlagi odredbe notranjega ministra Boštjana Poklukarja, pokazal različne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu policije. Ugotovljene nepravilnosti se nanašajo na nestrokovno in nedosledno delo znotraj uprave kriminalistične policije pri evidentiranju in poslovanju z informacijo o grožnji. »Znotraj uprave kriminalistične policije niso pravilno reagirali ob prvi prijavi te informacije, zato je bila v nadaljevanju reakcija policije neustrezna,« je povedal.

Avtorja spornega komentarja odkrili

Opravljanje vodstvenih nalog strokovnih služb uprave kriminalistične policije je bilo nedosledno, so ugotovili. Policija je prve neposredne aktivnosti za ugotovitev avtorja spornega zapisa izvedla šele sedmi dan po pridobljeni prvi informaciji 2. aprila. Razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je policija ugotovila šele 11. aprila. Avtorja spornega komentarja so sicer odkrili, je poudaril.

Glede ugotovitve nadzora vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje, ki je 2. aprila prejel informacijo o grožnji, te ni vnesel v informacijski sistem policije, čeprav je to njegova dolžnost. Tu je šlo za kršenje internih aktov. Nadrejenih pa naj ne bi ustrezno obvestil o tem, o čemer sicer obstajajo nasprotujoče si izjave. »A dejstvo je, da vodstvo uprave kriminalistične policije ni bilo seznanjeno s podatkom, da je bila informacija že 2. aprila znana policiji oziroma posameznikom v tem oddelku,« je poudaril Levačić.

Na šolah bodo semaforji

Po njegovih besedah se je v nadzoru poleg tega izkazalo, da je vodja v uradni zaznamek napisal neresničen podatek. Ker pa je ta dokument označen s stopnjo tajnosti interno, o tem ni mogel govoriti.