»Hvala za izkazano zaupanje, ki kaže težo časa, v katerem smo. Od politike se pričakuje odgovornost. Funkcija predsednika DZ ni samo simbolna, ampak priložnost in most, ne zid. Moč ne pripada nam, pripada ljudem. Nihče od nas nima monopola nad resnico. Politika prihodnosti ne more biti politika delitev in izključevanja. Kot predsednik DZ bom naredil vse, da bo ta prostor prostor dialoga, prostor, kjer se sliši argument«, so bile prve besede Zorana Stevanovića ob imenovanju za predsednika DZ-ja. Za izvolitev je potreboval 46 glasov, dobil jih je 48. Pred glasovanjem je naša matematika pokazala, da je imel zagotovljenih zgolj 42 glasov. Predsednik državnega zbora je uvrščen v najvišji, 67. plačni razred – do 1. junija letos bo njegova osnovna plača 6743 evrov bruto, po tem datumu 7071 evrov bruto, od začetka leta 2028 pa 8821 evrov bruto.
FOTO: Blaž Samec
Je to obris nove koalicije z 48 glasovi večine?
Vprašanje za milijon evrov: ali izvolitev Zorana Stevanovića pomeni, da že imamo obris nove vlade pod vodstvom Janeza Janše? Analitiki menijo, da je tako. Zelo pogosto izvolitev predsednika vlade namreč pomeni napoved nove vladne koalicije. V tem primeru to pomeni koalicijo:
- SDS 28 poslancev
- NSi, SLS, Fokus 9 poslancev
- Demokrati 6 poslancev in
- Resni.ca 5 poslancev.
Skupaj: 48 poslancev, ravno toliko, kolikor jih je v tajnem glasovanju prejel Stevanović. Za imenovanje bo vlada, tako kot predsednik DZ-ja, moral zbrati najmanj 46 glasov podpore.
Odzivi
Predsednica države Nataša Pirc Musar je na omrežju X čestitala novoizvoljenemu predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću ob izvolitvi. Ob tem je zapisala, da položaj prinaša veliko odgovornost do demokratičnih procesov, institucij ter vseh državljank in državljanov. Zaželela mu je, da bi svoje poslanstvo opravljal nesebično, v duhu spoštovanja demokracije, ustavnega reda in kulture dialoga.
Levica je iksnila: »Zdaj je tudi jasno, zakaj v SDS in NSi niso podprli predloga, da poslanci ne smejo biti kaznovani: da lahko imenujejo ljudi, kot je Zoran Stevanović.«
Sokoordinator Levice Luka Mesec meni, da je bila izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika DZ stresni test dostojnosti in vesti slovenske politike. »Slovenska politika je na tem stresnem testu padla in pripravite se, težki časi prihajajo,« je povedal v izjavi po izvolitvi Stevanovića, poroča STA.
Andrej Hoivik (SDS) je poudaril: »S Stevanovićem kot predsednikom DZ se geslo Resnice "Moč ljudem" uresničuje v polni meri. Kdo pa ima največjo moč v parlamentarni demokraciji kot sam PDZ. Odzivi iz Svobode so prozorni. Strah jih je izguba oblasti, kajti potem ne bodo mogli več krasti.«
Luka Goršek (SD):
Franci Kek pomenljivo objavlja:
Dejan Kaloh pravi: »Kar smo včeraj vsi politični poznavalci slutili, se je danes tudi dejansko zgodilo. Janša se je zlizal z osebkom, ki mu je na ulici rušil lastno vlado. In ta osebek, je na upravni enoti overil izjavo, da z SDS in Janšo ne bo nikoli sodeloval.«
Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je v izjavi po izvolitvi Zorana Stevanovića za predsednika DZ dejal, da so glasovali za kandidata, ki omogoča, da postopek imenovanja naslednje vlade lahko teče naprej. V tem trenutku imajo na mizi samo ponudbo Gibanja Svoboda, o sestavi nove vlade pa se je pripravljen pogovarjati z vsemi, je dejal, poroča STA.
Robert Golob je na družbenih omrežjih zapisal: »Danes ni slab dan le za politiko. Danes je slab dan za zaupanje.«
FOTO: Zaslonski posentek
Predsednik državnega zbora je uvrščen v najvišji, 67. plačni razred – do 1. junija letos bo njegova osnovna plača 6743 evrov bruto, po tem datumu 7071 evrov bruto, od začetka leta 2028 pa 8821 evrov bruto.
Pred glasovanjem je imel 42 glasov, kdo ga je še podprl?
Svoboda, SD in Levica so že pred glasovanjem napovedali, da Stevanovića ne bodo podprli. Kot navaja Delo, je današnje dogajanje v DZ prvi preizkus nove razdelitve moči. Parlamentarna matematika je bila neizprosna: predlagateljica Resnica ima 5 poslancev, SDS jih pristavi 28, trojček okoli NSi pa še 9. Skupaj to pomeni v idealnih razmerah 42 glasov za Stevanovića, morda še 2 glasova manjšin (skupaj torej 44 glasov), a kaj, ko "manjšinca" praviloma ne želita biti jeziček na tehtnici. Matematika se torej popoldan Stevanoviću ni izšla. Manjkali so mu 4 glasovi, saj jih za izvolitev potrebuje 46. Glasovanje je bilo tajno, zato ni jasno, kdo je prispeval manjkajočih 6 glasov. Najverjetneje gre za stranko Demokrati Anžeta Logarja, ki je sicer pred glasovanjem povedal, da Stevanovića ne podpira, a morda je bilo to le taktiziranje.
Volitve predsednika državnega zbora bodo prvi preizkus nove razdelitve moči. FOTO: Slovenske Novice
Urška Klakočar Zupančič čestitala poslancem
Dosedanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ob slovesu zbranim v dvorani čestitala za izvolitev. »Med vami je nekaj tistih, ki so odgovorne naloge poslank in poslancev že opravljali. Podobno kot po vsakih volitvah pa vidim tu tudi nekaj novih obrazov. Glede na trenutno dogajanje v svetu časa za učenje ne bo veliko. Tudi v preteklem mandatu ga ni bilo.« Ocenila je, da je v preteklem mandatu državni zbor deloval učinkovito.
»Slovenija se je soočala z dvema večjima kriznimi dogodkoma z največjo naravno ujmo v zgodovini in energetsko krizo. Tudi zaradi učinkovitega delovanja parlamenta smo uspeli obe krizi prebroditi bolje kot velika večina drugih evropskih držav," je dejala. "Kar nekaj kakovostnih odločitev smo torej sprejeli v preteklih štirih letih. Seveda smo delali tudi napake. Vsakdo jih. Vprašanje je le, v kolikšni meri smo jih sposobni prepoznati in priznati vsaj sebi, če že ne drugim,«.
Ustanovna seja se je začela z imenovanjem predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije
Ustanovno sejo desetega sklica državnega zbora je odprl Franc Križan iz vrst Demokratov Anžeta Logarja kot najstarejši izvoljeni poslanec. Navzočih na seji je 89 poslancev.
Prva točka dnevnega reda je bilo imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije (MVK). Kandidat za predsednika MVK je bil Tadej Ostrc, za podpredsednika pa Zoran Stevanović. Franc Križan je dejal v svojem nagovoru, da je različnost pogledov največja moč.
Janševi posameznih mandatov ne bodo izpodbijali
Janez Janša pa je napovedal, da SDS posameznih poslanskih mandatov ne bo izpodbijala, poslanci SDS bodo danes prevzeli mandate, v naslednjem koraku pa bodo na ustavnem sodišču sprožili presojo ustavnosti zakona o volitvah v DZ, ker ne predvideva pravnega varstva v primeru, da DVK zavrne pritožbe zaradi domnevnih nepravilnosti.
Kot je dejal Janša, namreč ni mogoče vedeti, kateri mandati izhajajo iz glasov na »nezakonitih predčasnih voliščih«. Na MVK sicer ni bila vložena nobena pritožba glede poslanskih mandatov.
Glasovanje o predsedniku DZ je tajno, kandidat pa za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46. Zato to glasovanje običajno že nakaže obrise nove možne koalicije.
FOTO: Jože Suhadolnik
FOTO: Jože Suhadolnik
FOTO: Jože Suhadolnik
Odzivi na družbenih omrežjih
Novinar Nenad Glücks je na omrežju X s sledilci delil misel, da bi bila tudi možnost, da Zoran Stevanović postane predsednik državnega zbora, sprejemljiva cena za zamenjavo Gibanja Svoboda na oblasti, kljub morebitnim pomislekom. Aleš Hojs mu je odgovoril, da ne gre zgolj za to, temveč da je takšna možnost v primerjavi z UKZ po njegovem mnenju celo neprecenljiva.
Novoizvoljeni predsednik DZ Zoran Stevanović je v nagovoru poslancev dejal
Po poročanju STA je novoizvoljeni predsednik DZ Zoran Stevanović v nagovoru poslancev dejal, da funkcijo prevzema »z jasnim zavedanjem, da dvorana DZ ni prostor, kjer zmagujejo posamezniki ali stranke, je prostor, kjer mora zmagovati Slovenija«. Pozval je h gradnji mostov, ne zidov. Prepričan je, da politika prihodnosti ne more biti politika izključevanja.
»Slovenija ni samo ideja, Slovenija so ljudje - ljudje, ki so nam dali mandat, ljudje, ki od nas ne pričakujejo popolnosti, pričakujejo pa poštenost, ne pričakujejo čudežev, pričakujejo pa trud in predvsem pričakujejo, da jih ne pozabimo takoj po tistem, ko se zaprejo volišča,« je dejal Stevanović v nagovoru po izvolitvi na mesto za predsednika DZ, za kar je dobil podporo 48 poslancev in poslank. Izpostavil je, da zaupanje volivk in volivcev ni samoumevno. »Je posojilo in kot vsako posojilo ga je treba vračati z delom, z odgovornostjo, z besedo, ki velja. Če želimo vrniti zaupanje v politiko, moramo začeti pri osnovah, pri spoštovanju, pri poslušanju, pri zavedanju, da nihče od nas nima monopola nad resnico,« je dejal.
Politika prihodnosti po njegovih besedah ne more biti politika izključevanja, ne more biti politika etiketiranja, delitev in nenehnega ustvarjanja sovražnikov. To je pot, ki vodi v slepo ulico. Pot, ki jo moramo danes ubrati, je drugačna, je pot povezovanja, pot transparentnosti, pot odgovornosti. Tudi funkcija predsednika DZ po njegovih besedah ni zgolj protokolarna, ampak je tudi simbolna. »Je simbol in danes v času, ko živimo v močno razdeljeni družbi, v času globalnih napetosti, vojn, negotovosti, draginje in strahu za prihodnost, ta simbol pomeni nekaj več, pomeni priložnost in hkrati dolžnost, da postanemo most, ne zid,« je dejal.
Zaveda se, da mandat ne bo lahek. »Vprašanje pa ni, ali bo težko, vprašanje je, ali bomo znali stopiti korak višje od vsakodnevnih delitev, ali bomo znali, ko bo treba dati državo pred stranko, ljudi pred točke, prihodnost pred trenutni aplavz. To je preizkus, ki nas zdaj čaka in to je odgovornost, ki jo tudi jaz danes brez lažne skromnosti sprejemam. Kot predsednik državnega zbora bom skrbel, da bo delo potekalo po pravilih, da bo spoštovan red, da bo vsak imel možnost povedati svoje, a hkrati bom vedno znova spomnil na nekaj, kar je pomembneje od vsakega poslovnika, da smo tukaj zaradi ljudi,« je obljubil poroča STA.
