Prihaja energetska kriza! To gospodarstvo predlaga vladi, Bruselj medtem poziva k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto

Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o možnih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica GZS (Gospodarska zbornica Slovenije) Vesna Nahtigal je povedala, da predlagajo več ukrepov, med drugim znižanje obdavčitve energentov. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča obravnavala že v četrtek.

Tej državi zmanjkuje goriva, zaprte so šole, promet skoraj ustavljen, dostava ukinjena ...

Kako dolgo bodo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer vztrajale visoke cene nafte, ni znano, je po pogovorih na GZS dejal Kumer, a poudaril, da se je treba preventivno pripraviti na najhujše scenarije. Spomnil je, da je država od izbruha vojne že ukrepala na področju naftnih derivatov, predvsem s trošarinami, tržnimi ukrepi in sproščanjem blagovnih rezerv. Slovenija je po njegovih besedah aktivna tudi na ravni EU.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. FOTO: Leon Vidic

Ob tem je poudaril, da ima vlada številne ukrepe že pripravljene iz energetske krize leta 2022 ter da smo danes pri elektriki in plinu bistveno bolje pripravljeni kot takrat. »Panike ni,« je zagotovil. Dodal je: »Moj namen je, da bi že ta teden na vladi sprejeli izhodišča za ukrepe, tudi za gospodarstvo in ne le na področju energetike.« Ukrepi bodo po njegovih besedah zajeli tudi gospodinjstva in malo gospodarstvo. Nahtigal je opozorila, da je treba ukrepe sprejeti pravočasno, še preden se razmere zaostrijo: »Sprejem ukrepov je nujen, sprejeti jih mora še trenutna vlada, zato pozivamo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju.« Po njenih besedah morajo ukrepi zajeti celotno gospodarstvo.

Bojan Kumer. FOTO: Leon Vidic

Cene nafte v nebo: vojna »Epski bes« sprožila nov energetski šok (VIDEO)

Med predlogi GZS so znižanje prispevkov za električno energijo za elektro intenzivna podjetja, kapica na ceno elektrike, znižanje omrežnine ter davčne razbremenitve. Podobne ukrepe predlagajo tudi za zemeljski plin, kjer cene hitro rastejo, ter za pogonska goriva in naftne derivate. Ob tem si želijo tudi zadostnih zalog in zanesljive dobave. Vlada naj po njihovem mnenju Evropsko komisijo pozove k hitrejši odobritvi državne pomoči, kar bi omogočilo izvajanje že sprejetega zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju energetsko intenzivne industrije. Nahtigal je poudarila tudi pomen aktivnega vključevanja Slovenije v oblikovanje evropskih ukrepov.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je opozoril, da Slovenija sicer ni neposredno ogrožena glede dobave energentov, saj so ti iz Perzijskega zaliva večinoma namenjeni Aziji, vendar pa obstaja veliko cenovno tveganje. Opozoril je tudi na zamude v ladijskem prometu in višje stroške prevozov. Po njegovih besedah bo energetski šok prizadel skoraj vse dejavnosti v Sloveniji, predvsem zaradi višjih cen. Nekaterim panogam, kot so industrija, trgovina in storitve, bi lahko upadlo tudi povpraševanje.

 Aleksander Mervar. FOTO: Jože Suhadolnik

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je povedal, da so se borzne cene električne energije za leto 2026 močno zvišale. Glede znižanja omrežnine pa je opozoril, da takšni predlogi niso skladni z dolgoročnimi cilji razvoja omrežja. »Težko je razumeti negodovanja nad višino omrežnine,« je dejal. Ocenil je še, da dvig tarif za prenosno omrežje do leta 2034 verjetno ne bo potreben, bo pa treba od leta 2027 zvišati omrežnino za distribucijsko omrežje.