Prihaja nov slovenski pravopis: bo Novo mesto po novem Novo Mesto? Prof. dr. Kozma Ahačič pojasnjuje spremembe

Več kot dve desetletji po izidu Slovenskega pravopisa 2001 nastaja Pravopis 8.0, ki naj bi odgovoril tudi na številna jezikovna vprašanja, ki jih pred četrt stoletja še skoraj ni bilo. Pri pripravi poglavij na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je sodelovalo več kot 70 strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih ustanov, univerz, društev in akademije znanosti, od leta 2019 pa so predlogi pravil na voljo tudi javnosti. V javni razpravi so prejeli več kot 3700 komentarjev, mnenj in predlogov. Pravopis je trenutno v fazi končne revizije. Poleg obsežne izdaje pripravljajo tudi krajšo različico, slovarček izrazja in komentarje, v katerih bodo pojasnjeni razlogi za posamezne odločitve.

Ena od sprememb, ki bi bila za uporabnike verjetno najbolj opazna, se nanaša na večbesedna krajevna imena. Po predlagani rešitvi bi lahko v prihodnje Novo mesto postalo Novo Mesto, Črna vas pa Črna Vas. Toda jezikoslovec prof. dr. Kozma Ahačič opozarja, da odločitev še ni sprejeta. »To je za zdaj še predlagana in ne določena rešitev, saj poteka končna revizija pravil. Tudi v sodelovanju s Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS,« pojasnjuje. Predlog je po njegovih besedah precej preprost. »Pri krajevnih imenih bi odpravili sedanjo izjemo, zaradi katere nekatere neprve sestavine, kot so mesto, vas, selo, selce, trg, pišemo z malo začetnico. Tako kot že danes pišemo Gornji Grad, Zidani Most, Škofja Loka, bi pisali tudi Novo Mesto, Opatje Selo, Črna Vas.«

Razlog je predvsem poenostavitev pravil. Ahačič navaja tudi primer, pri katerem bi velika začetnica lahko pomagala pri razlikovanju pomenov. »Novo pravilo bi lahko celo bolj jasno razlikovalo med Starim Trgom, ki je kraj, in ljubljanskim Starim trgom, ki je mestni trg.« Nekrajevna zemljepisna imena se s tem ne bi spreminjala. Še naprej bi torej pisali Jadransko morje, Šmarna gora, Cerkniško jezero in Trnovski gozd.

Več možnosti pri zapisu in izgovoru

Veliko pozornosti je vzbudil tudi zapis odstotkov, a pri tem pravzaprav ne gre za novost. »Tak zapis ni novost. Že v veljavnem pravopisnem slovarju iz leta 2001 je zapisano: Povečanje proizvodnje je šestodstotno ‹6-%›,« razloži Ahačič. Če iz zveze trideset odstotkov tvorimo pridevnik, dobimo eno besedo: tridesetodstotni oziroma 30-odstotni. Zapis 30-% je po njegovih besedah namenjen predvsem primerom, ko primanjkuje prostora: »Ta pridevnik izjemoma, če nam zmanjkuje prostora, tj. v preglednicah, grafih, obrazcih, zapišemo tudi 30-%. A takega načina v navadnem tekočem besedilu ne priporočamo.«

Pravopis se sicer prednostno ukvarja z zapisovanjem, prevzemanjem besed in lastnimi imeni, vzporedno z njim pa nastaja tudi prenovljeni slovar knjižnega jezika. Raziskave govorjenega jezika kažejo, da je dejanska izgovorjava marsikje širša, kot so jo priznavali starejši priročniki. »Danes Slovenci ne govorimo samo gorník, ampak tudi górnik, da bízonu rečemo tudi bizón,« pojasnjuje Ahačič. Več možnosti bo priznanih tudi pri števnikih. Pri besedah, kot so dvanajst, trinajst, štirinajst, se priročnika usklajujeta, zato bosta denimo pri besedi štirinajst priznani dve naglasni možnosti.

Podobno velja za lastna imena. »Sodobna raba kaže več naglaševanja na prvem delu besede, kot so ga priznavali starejši opisi. Podobno velja za Triglàv – zdaj tudi Tríglav.« Spremembe oziroma dodatne možnosti se pojavljajo tudi pri tujih imenih. Ob dosedanjem izgovoru Freud bo priznana še druga različica, enako pri imenu Tesla, pri angleškem priimku Churchill pa tudi izgovor s polglasnikom.

Pravopis sledi rabi, vendar ne slepo

Ena od pomembnejših značilnosti prenove je, da pravopis preverja, kako ljudje jezik dejansko uporabljajo. Ahačič ob tem poudarja, da sama pogostost še ni dovolj. »Raba ne more biti edino merilo: če nekaj počne veliko ljudi, to samo po sebi še ne pomeni, da bo postalo knjižno.« Postopek je precej bolj premišljen. »Pri prenovi najprej preverimo, kaj določa sedanje pravilo, kako ljudje dejansko pišejo ali govorijo, kdo ima s pravilom težave in zakaj. Šele nato presodimo, ali je treba pravilo spremeniti ali ga samo bolje razložiti.« Eden od primerov poenostavitve so vezaj in pomišljaj. »SP 2001 določa kar štiri različna črtična ločila. Pravopis 8.0 poenostavlja: vezaj, kratka črtica, je samo še stičen,« pojasnjuje. Tako ga uporabljamo v imenih Šmarje-Sap, Kenda-Jež, Žan-Luka in v zloženkah, kot je angleško-slovenski slovar. Pomišljaj pa ločuje skladenjsko samostojne enote, denimo pri zapisu Herman Potočnik – Noordung.

Poenostavlja se tudi zapis nekaterih stalnih zvez, ki izhajajo iz osebnih imen. »Prevladuje zapis z veliko začetnico: Pitagorov izrek, Hodgkinov limfom, Ohmov zakon, Higgsov bozon, Downov sindrom, Hipokratova prisega, Mozartove kroglice, Adamovo jabolko, Ahilova peta.« Pravila iz leta 2001 so pri nekaterih takih zvezah dopuščala oziroma usmerjala tudi k mali začetnici, če ni več šlo za svojino, temveč za vrsto. Ahačič pravi, da se takšno razlikovanje v praksi ni uveljavilo. »Novi predlog zato daje prednost veliki začetnici, četudi ne gre samo za svojino. To je za uporabnika tudi precej lažje: ni mu treba razmišljati, ali gre v Higgsov bozon še za svojino ali že za vrsto bozona.« Podobno pravopis sledi rabi pri nekdanjih zloženkah. Namesto nenavadnih oblik, kot sta safaristrajca in angoravolna, danes uporabljamo zveze safari srajca, angora volna, tabu tema, tarok karte, kjer je mogoče, pa pravi pridevnik, denimo dizelski motor.

Pravopis natančneje ureja tudi področja, ki so bila v prejšnjih izdajah slabo zastopana ali pa jih sploh ni bilo. Med drugim zapis imen cest, železnic, mostov, plinovodov, ozvezdij, gledaliških vlog, pasem, sort in vrst. Jasno bo opredeljena tudi razlika med znamko in izdelkom. »Coca-Cola je znamka, kokakola pa vrsta pijače; Tesla je priimek, tesla merska enota in vrsta vozila.« Ahačič poudarja: »V slovenščini ima začetnica pomenskorazlikovalno vlogo. Pravopis spremembe zazna in razloži. Razloži tudi tradicionalne dogovore, ki veljajo že več kot stoletje.« Natančneje bodo opisane tudi narodnostne, verske in narodnostno-verske skupine. Tako bodo denimo amiši in mormoni zapisani z malo začetnico, pri nekaterih skupinah, kot so Kopti oziroma kopti ter Judi oziroma judi, pa bo zapis odvisen od pomena. Skupine, pri katerih je v ospredju narodnost, kot so Tibetanci, Rohingi in Bošnjaki, se pišejo z veliko začetnico.

Ne gre za pravopisno revolucijo 

Pravopis 8.0 bo veliko obsežnejši prav tam, kjer jezik iz leta 2001 ni mogel predvideti današnje resničnosti. »Današnji pišoči se srečujejo z vprašanji, ki jih pravopis iz leta 2001 pogosto ni mogel dovolj podrobno predvideti. Pišemo elektronsko, uporabljamo afno, ključnik, levo poševnico, govorimo o filmih za starejše od 16 let, pišemo 16+.« Dodaja, da se vsakodnevno srečujemo tudi s stopinjami Celzija, promili, potencami, decimalnimi števili ter dilemami, kdaj nekaj zapisati s številko in kdaj z besedo. Novosti so tudi pri kraticah. »Kratic je veliko novih, še nikoli opisanih – MMC, NVO, GSO – tudi prevzetih, PISA, OECD, GDPR, ADHD.« Pravopis bo natančneje pojasnil tudi zapise, pri katerih se kraticam pridružijo številke, denimo 2TDK, 3RO, TEŠ 6 in NUK 2.

Obsežen del bo namenjen tujim imenom in njihovemu pregibanju. Težave imamo Slovenci predvsem tam, kjer zapis ne ustreza izgovoru, denimo pri imenih in besedah Cartwright, Herschel, chardonnay ali Citeaux. Novi pravopis želi predvsem ponuditi sistem, s katerim bo mogoče reševati tudi imena, ki jih danes še ne poznamo. Ob tem ostaja jasno stališče glede ločevalnih znamenj v tujih imenih. »Iz istega razloga, kot si želimo, da bi tudi tujci pisali Roglič in Pogačar, in ne Roglic in Pogacar, je pomembno zapisati švedsko mesto Umeå in ne Umea. Ločevalna znamenja niso okras, ampak nosijo jezikovno informacijo.«

Kljub vsem novostim Ahačič zavrača predstavo, da prihaja velika reforma jezika. »Ne gre za pravopisno revolucijo in ljudem se ne bo treba na novo učiti slovenščine.« Osnovni pisni sistem ostaja enak. »Ne bomo se na novo učili, kako pišemo običajne slovenske besede. Veliko več pa je stvari, pri katerih pravopis pravila dopolnjuje, poenostavlja ali prvič sploh natančno opisuje.« Po njegovih besedah zato Pravopisa 8.0 ne moremo razumeti kot velike reforme, saj ta niti ni potrebna. »Gre za prenovo priročnika in vključitev novih položajev in besed v sistem. Za uporabnika to pomeni manj iskanja, hitro pot do odgovora.«