Prihaja še eno peklensko poletje

LJUBLJANA – Zime, ki nam je postregla z nadpovprečno količino padavin, gotovo pa si jo bomo najbolj zapomnili po grozljivih posledicah žleda, je očitno konec, ob marčevskih temperaturnih rekordih

Spet huda vročina

»Zahodnemu delu Evrope se obeta dokaj normalno poletje, vzhodnemu pa spet prevroče,« nam je pojasnil Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje (Arso), ki dodaja, da se prav lahko zgodi, da bo tudi naše kraje poleti spet zajel kakšen izrazit vročinski val.

Napoved temperaturnih anomalij za letošnje poletje: rumena, oranžna in rdeča barva pomenijo nadpovprečno visoke temperature.

Kljub temu da tako dolgoročne vremenske napovedi niso najzanesljivejše, »saj je vreme zelo kaotičen proces, ki ni dobro napovedljiv za nekaj mesecev vnaprej«, lahko ob upoštevanju zadnjih let predvidevamo, da nas bo spet zajela huda vročina, morda tudi suša.

Pozimi bo več padavin, poleti manj

Tudi za naslednja leta so vremenska predvidevanja malce zavita v oblake, a ob pregledu podatkov zadnjih 30 ali več let lahko kmalu ugotovimo, da se ozračje v splošnem segreva. Da vse kaže na prihajajoče milejše zime in še bolj vroča poletja, nam je potrdil tudi Gregorčič, ki napoveduje tudi trend padavin: »Verjetno lahko v splošnem pričakujemo povečanje količine padavin v zimskem času in zmanjšanje v poletnem. Seveda pa so lahko razlike iz leta v leto zelo velike,« pravi.

Branko Gregorčič. Foto: Voranc Vogel, Delo

Več energije v zraku – več ekstremnih dogodkov

Ekstremni vremenski dogodki niso rezervirani le za poletje, temveč se vse pogosteje pojavljajo tudi pozimi. Tovrstni vremenski pojavi bodo v prihodnosti vse pogostejši. »Vsekakor bodo, kot kaže, vse pogostejši poletni vročinski valovi, z njimi pa je povezana tudi suša. Z naraščanjem povprečne temperature ozračja pa se dejansko povečuje tudi razpoložljiva energija za vremenske procese,« nam je še pojasnil vremenoslovec.

Vse torej kaže na to, da se bomo morali vremenu in spreminjajočemu se podnebju prilagoditi, kakor bomo vedeli in znali. Kljub temu da Gregorčič o podnebnih razmerah čez več desetletij pravi, da zajemajo veliko neznank, priznava, da bo prilagajanje potrebno. Do kolikšne mere, pa bomo še videli.