Prihaja velika novost: državna mreža prevozov na klic

Država naj bi prihodnje leto mrežo javnega linijskega potniškega prometa, ki jo sestavlja 1800 linij z več kot 10.000 odhodi na dan, razširila s prevozi na klic. To popolnoma novo obliko zagotavljanja prevozov so začeli razvijati na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta prevozov na klic za gibalno ovirane osebe. Na izvedbo projekta se pripravljajo od leta 2022. Določili so, da morata biti začetna in končna točka znotraj prometnega gravitacijskega območja, končna točka pa ne sme biti oddaljena več kot 50 kilometrov od začetne, vendar ne v tuji državi. Če potnik potuje zunaj tega območja, storitev omogoča prevoz do najbližje postaje javnega potniškega prometa, kjer je mogoče pot nadaljevati z drugimi oblikami javnega potniškega prometa.

Določili so tudi, da storitve ne bo na območjih, kjer so že druge oblike javnega potniškega prometa za invalide oziroma kadar je ciljna točka dosegljiva v 15 minutah hoje oziroma 1,5 kilometra. Ter da se bodo prevozi na klic izvajali oz. se izvajajo skladno z veljavnimi tarifami javnega potniškega prometa, prednost pa imajo prevozi za zdravstvene namene, na delovno mesto, na šolanja ter za nujna opravila. Naročilo prevoza poteka prek klicnega centra Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o. (DUJPP) praviloma najmanj 24 ur pred odhodom, ob prostih kapacitetah pa je izvedba mogoča tudi v krajšem roku. Pregledali so dostopnost postaj javnega potniškega promet v 48 občinah, kjer je 57 avtobusnih in 38 železniških postaj. »Pregled je pokazal več ponavljajočih se pomanjkljivosti,« pravi Suzana Tajnik z direktorata za prometno politiko, ki deluje v okviru ministrstva za okolje, podnebje in energijo. To so nedostopne čakalnice, slaba berljivost voznih redov za slabovidne ali premalo upoštevane potrebe gluhih in naglušnih. Preverili so, kje imajo ljudje z oviranostmi otežen dostop do peronov in kje so nevarni prehodi, kakšne so sanitarije, parkirni prostori ter drugo.

Deset območij

Septembra 2024 pa so začeli enoletno konkretno preverjanje storitev na območju Ljubljane in Maribora v krogu 50 kilometrov. Analiza je pokazala razlike: v Mariboru so bila vozila bolj enakomerno obremenjena in delež odpovedanih prevozov manjši, medtem ko so bili v Ljubljani prevozi daljši, časovno zahtevnejši in pogosteje odpovedani zaradi pomanjkanja razpoložljivih voznikov. Na tej podlagi so pripravili smernice in dopolnitve, kako prevoze organizirati. Po letu dni so pilotno testiranje začeli izvajati še v Novi Gorici, hkrati pa so izvajali tudi prevoze študentov invalidov na območju Ljubljane in Maribora.

Obe fazi sta pokazali, da so dopoldanski prevozi najpogosteje povezani z zdravstvenimi obiski, popoldanski in večerni pa z drugimi opravki in prostočasnimi dejavnostmi. »To potrjuje, da storitev podpira vsakodnevne potrebe uporabnikov ter zagotavlja povezljivost predvsem tam, kjer so povezave redke ali dostopnost rednega javnega potniškega prometa za invalide ni ustrezno zagotovljena. Na podlagi tega bo upravljalec JPP, to je DUJPP, v sodelovanju z ministrstvom ponovno razpisal pilotni projekt za gibalno ovirane osebe, kjer se bo poskušalo pokriti 10 prometno gravitacijskih območij v Sloveniji, katere prevoze bodo izvajala invalidska društva, saj potrebe invalidov najbolje poznajo. S pokritostjo pilota na vseh območjih v Sloveniji se bo razvilo model, po katerem bodo prevozi na klic postali sestavni del mreže javnega potniškega prometa v Sloveniji,« pravi Suzana Tajnik. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa bo skupaj z DUJPP mrežo prevozov na klic za gibalno ovirane osebe širilo na redkoposeljena območja in območja, kjer je javni potniški promet težko dostopen. V prihodnjem letu bodo kupili prva od 230 električnih vozil, tako da bo po uvedbi projekta na vso Slovenijo v teoriji ostalo le še okoli 6000 prebivalcev, ki bodo ostali brez dostopa do javnega prevoza po kriteriju, da je ta dostopen v razdalji enega kilometra.