Meteorolog Skok svari, da v naslednjih 15 dneh lahko pade izjemna količina dežja

Meteorolog Gregor Skok je za Neurje.si pojasnil, da je nad Atlantikom zelo močan vremenski pojav, ki bi lahko v prihodnjih dneh in tednih bistveno vplival na vreme na zahodu Evrope. Satelitski posnetki in meteorološki modeli kažejo, tako Skok, nastanek zelo močne atmosferske reke, ki se razteza od Karibov čez Atlantik vse do zahodne Evrope.

Atmosferska reka je ozek pas ali nit koncentrirane vlage v ozračju. Atmosferske reke so iz ozkega pasu povečanega transporta vodnih hlapov, običajno vzdolž ločnice velikih površin divergentnega površinskega toka zraka, vključno z nekaterimi frontalnimi pasovi v povezavi z zunajtropskim ciklonom, ki nastaja nad oceani.V reviji Geophysical Research Letters so atmosferske reke opisane kot »dolgi, vijugasti tokovi vodnih hlapov, ki pogosto nastajajo nad tropskimi oceani in prinašajo dolgotrajne obilne padavine na zahodne oblake Severne Amerike in Severne Evrope«. V nekaterih delih sveta naj bi spremembe atmosferske vlažnosti in toplote, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečale intenzivnost in pogostost poplavnih dogodkov, ki jih povzročajo atmosferske reke. 

Največ padavin bo padlo na Portugalskem in v zahodni Španiji – zlasti v severni Portugalski in Galiciji, kjer se pričakuje več kot 500 mm dežja v naslednjih 15 dneh (po nekaterih modelskih izračunih celo do 600+ mm na posameznih gorskih legah), je tako nevedel meteorolog Skok.

Redek pojav nad Atlantikom – Fujiwhara efekt

Poleg tega se v Atlantiku odvija zanimiv pojav, imenovan Fujiwhara efekt. Gre za redko meteorološko interakcijo, ko se dve bližnji ciklonski sistemi (v tem primeru dve močni atlantski nizkotlačni coni, imenovani Storm Joseph in Storm Chandra) približata dovolj, da začneta krožiti okoli skupnega središča, se medsebojno vplivata na pot in intenzivnost ter se lahko delno ali popolnoma združita v eno večjo.

Kot je pojasnil Skok na vzhodni strani Španije padavin skoraj ni, glavni krivec je gorovje Sistema Ibérico, ki povzroča fen efekt. Ko zrak naletí na zahodna pobočja Sistema Ibérico in pred tem še Kantabrijsko gorovje ali Pireneje, se dviga ter ohlaja in  kondenzira, zato pade veliko padavin na zahodni strani. Na vzhodni (strani gorovja se zrak spušča, segreva  in postane suh, zato sledi fen efekt. Po letih hude suše na Iberskem polotoku je to zdaj nasprotna skrajnost – po že mokri zimi prihaja potencialno rekordno mokro obdobje.