Prijetno domače

Na južnem robu občine Ivančna Gorica, v osrčju Suhe krajine, ležijo vasice Ambrus, Bakrc, Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh, Primča vas in Višnje, ki oblikujejo krajevno skupnost Ambrus. Vsaka vasica se ponaša s cerkvico, med katerimi je najbolj znana cerkev sv. Petra na Kamnem Vrhu (500 m) v gotskem slogu, v njej pa so lep kasetirani strop in lepo restavrirane freske Janeza Ljubljanskega iz leta 1459.

Krajevna skupnost Dob z nekaj manj kot 800 prebivalci v 13 vaseh je na severnem robu Suhe krajine. Največja naravna vrednota vasi so ponori potoka Šentpavelščice južno od cerkve sv. Petra. Hrastovška uvala je druga velika posebnost kraškega sveta tega dela Suhe krajine. Krasi jo valovito in široko dno s polji, sredi katerih je vas z veliko vaško lužo, ob njej pa cerkev. Poseben pečat dajejo krajem KS Dob nekatere še ohranjene šege in navade, kot so nošenje Marije v Hrastovem Dolu v adventnem času in izdelovanje vaških cvetnonedeljskih butar.

Ivančna Gorica je občinsko središče z ugodno geografsko in prometno lego. Čeprav je kraj dobil današnjo podobo večinoma v zadnjih desetletjih, so arheološka najdišča in rimski miljnik jasen dokaz o njegovih zgodovinskih začetkih.

V vasi Krka so poleg izvira istoimenske reke še številne znamenitosti, med drugim vodnjak Gabrovčec in jama Poltarica. Tu so še kolesarske poti, možnosti veslanja, ribolova in dobra kulinarična ponudba.

Metnaj je krajevno središče hribovitega severa občine z bogato zgodovino, ki ponuja pestra doživetja v neokrnjeni naravi. Če se povzpnete na najvišji vrh občine Obolno (776 m) ali na Pristavo (695 m), doživite čudovit razgled vse do Triglava in Snežnika. Po vojvodinji Viridi Visconti, dobrotnici stiškega samostana, ki je živela pred 600 leti na gradiču na Pristavi, je poimenovana Viridina pot. Njen simbol požrešne kače je danes simbol Metnaja.

Muljava je prijazna dolenjska vasica, ki se je spojila z imenom velikega pripovednika Josipa Jurčiča. Njegova domačija je danes muzej na prostem, ki pripoveduje zgodbe o vsakdanjem življenju kmečkega prebivalstva in modrosti življenja v sobivanju z naravo.

Vas Sobrače leži ob zgornjem toku Temenice in regionalni cesti, ki povezuje Dolenjsko z Zasavjem. Podružnična cerkev sv. Andreja stoji na gričku južno nad vasjo. Pod vasjo Javorje izvira reka Temenica, dolenjska ponikalnica, ki se do svojega izliva v Krko kar dvakrat izgubi v podzemlje.

Na krožni poti je še cistercijanski samostan v Stični, ki je bil ustanovljen leta 1136 in je najstarejši na današnjem slovenskem ozemlju. V njem beli menihi še danes izpolnjujejo redovno pravilo moli in delaj. Obiskovalcem je na ogled staro romansko jedro s križnim hodnikom in baziliko Žalostne matere božje ter bogata sakralna dediščina v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Na krožni poti Prijetno domače se lahko ustavimo še na Viru pri Stični, ki je znan po arheoloških najdiščih iz halštatskega obdobja. Cvinger skriva ostanke enega največjih železnodobnih gradišč na Slovenskem. Tu je tudi izvir Virskega potoka, v katerem je naravoslovec Scopoli prvi našel človeško ribico.

Obiščemo lahko še Šentvid pri Stični, nekdaj prafaro, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1132, v zvezi z graditvijo stiškega samostana. Višnja Gora, mestece na holmu, je eno od najbolj ohranjenih slovenskih srednjeveških naselbin z ohranjenim obzidjem in stražnim stolpom. Prav na tem kraju je bila nekdaj rimska vojaška postojanka Magnisna.

Zanimiva je Temeniška dolina, ki jo zaznamuje blagi tok Temenice; ta kot potok priteče izpod bližnjega Valvasorjevega Bogenšperka. Številni mlini na Temenici in pritoku Bukovici so nekdaj krojili življenje mnogo družin, danes pa je živ le še Grilov mlin v Čagoščah.

In še Zagradec, kjer je v krajevni skupnosti 16 vasi s približno 1200 prebivalci. Kraj zaznamujejo slapovi reke Krke, od obilice mlinov in žag pa danes obratujeta le še elektrarna na vodni pogon (1924.) in edini valjčni mlin v zgornjem toku reke Krke.