
Vito Rožej.

Aleš Primc.

Alenka Likovič.





LJUBLJANA – V studiu nacionalne televizije so se pred nedeljskim referendumom soočili zagovorniki in nasprotniki družinskega zakonika. Mnenja soočajo predstavniki političnih strank in civilne družbe. Aleš Primc obžaluje, da bo v nedeljo treba na glasovanje o družinskem zakoniku. Ponovil je, da je zakonik v nasprotju z naravnimi dejstvi, saj na široko odpira vrata za homoseksualno vzgojo v šolah ter trgovino z otroki.
V imenu stranke LDS je Iztok Podbregar zastopal stališče stranke, da so za uveljavitev družinskega zakonika. Dodaja, da brez lastne svobode ni svobode drugih. V stranki SDS so proti zakoniku, je pojasnila Alenka Jeraj. Zavedajo pa se, da je moderna zakonodaja potrebna, vendar ne na načine, kot jih predvideva zakonik. V imenu stranke Zares je Vito Rožej povedal, da zakonik podpirajo, nenazadnje so se z njegovo vsebino ukvarjali zadnji dve leti in se zgledovali po naprednih državah (Finska, Norveška ...). »Približno 100 otrok, ki živijo v istospolnih družinah, do zdaj pravic ni imelo. In zaradi njih je vredno ta zakonik sprejeti.« Roman Jaklič (PS) obžaluje, da se je tema preveč spolitizirala in da so otroci talci političnih razprav. Državljane se z nekaterimi trditvami straši: nadomestno materinstvo slovenska zakonodaja namreč prepoveduje.
V imenu SLS je Metka Zevnik povedala, da nasprotujejo zakoniku, saj ni res, da ta nikomur ničesar ne jemlje. »Gre za nadaljevanko, ki jo gledamo že več let in se dogaja po načrtih istospolnega lobija.« Začelo se je z registracijo istospolnih partnerstev leta 2005, nadaljevalo pa, ko je Katarina Kresal istospolnim aktivistom obljubila vključitev v zakonik. V Listi Virant menijo, da je zakonik dober, ker nikomur ničesar ne jemlje. »Po 36 letih smo dobili zakonik, ki celovito zajema družinsko pravo. V 21. stoletju ne more veljati 40 let star zakon. Vsak naj si ustvari družino tako, kot vsak sam želi.«
Andreja Črnak Meglič (SD) pravi, da podpirajo zakonik, ker prinaša več varnosti, in to ne gleda na obliko, v kateri živijo njihovi starši (če so biološki ali ne).
Roman Vodeb kot psihoanalitik nasprotuje zakoniku. Kot je učil Sigmund Freud, mora otrok v fazah razvoja doživeti žensko mamo in moškega očeta. »Družba se sesuva, ker imamo moralno sporne moške.«
Angelca Likovič (Zavod za družino in kulturo življenja KUL.si) trdi, da je družina osnovna celica, homoseksualni pari pa nikoli ne morejo imeti družine, ker ne morejo imeti svojega otroka. »Zakonik je slab. Otrok potrebuje oba, očeta in mamo.«
Vesna Vilčnik je v imenu Društva za zedinjen svet zakonik napadla: »Zakonik je slab, je kopica laži. Kdor koli ga je pripravljal, pa tudi, če sta bila zraven Kresalova in Senica, saj nista nikoli nič dobrega pripravila.« Dodaja še, da zakonik izbriše očeta in mater.
Preveč pristojnosti centrom za socialno delo?
Mnenja so se iskrila tudi o vlogi centrov za socialno delo, kot jih predvideva zakonik. Centri naj bi imeli prevelike pristojnosti pri poseganju v družino, saj predvideva, da lahko socialni delavec opravi razgovor z otrokom brez prisotnosti staršev.
Rožej je spomnil na primer deklice na Zaloški ulici v Ljubljani, ki jo je oče vrgel skozi okno. V tem primeru so »centri delali le to, kar so lahko. In zakonik bi bolje urejal prav skrajne primere.« Dodaja še, da otroci niso last staršev.
»Da starši ne bi smeli imeti vpogleda v to, kaj bo otrok povedal socialnemu delavcu, s tem se ne morem strinjati,« pravi Janez Vasle (NSI).
Rožej: Kvaziargumenti o propadu družbe so se pojavljali že pred 36 leti
Zevnikova je prepričana, da bo v primeru, če bo zakonik sprejet, prišlo do vdora homoseksualne vzgoje v šole. »Zgrožena sem, ko se vozim z vnučki v vrtec in me izza vsakega vogala žalijo plakati, da sem zagamana. Sploh, ko v revizorju pogledam, koliko državnega denarja so dobili, denimo, Mirovni inštitut, Legebitra. Z mojim denarjem me žalijo.«
Podbregar meni, da bo Slovenija ostala zadaj, če zakonik ne bo sprejet in ne bomo uredili stanja, ki ga imamo v družbi. Opozarja, da še v Argentini, kjer živi veliko Slovencev, imajo dovoljeno poroke med istospolnimi partnerji. Prepričan je, da mora Slovenija iti v korak s časom. Primc je 'liberalcem' očital, da ženske pojmujejo le kot posode, ki donosijo otroka. To bi se zgodilo, če bi homoseksualni par želel otroka in bi morala najti nadomestno mater, da tega otroka donosi.
Rožej je opozoril, da so se podobni kvaziargumenti o propadu družbe in podobno pojavljali že pred 36 leti s to razliko, da je bilo tedaj govora o urejanju statusa zunajzakonskih skupnosti. Po Jakličevem mnenju o družini govorimo vedno, ko je vključen otrok. In zunajzakonskih družin je v Sloveniji 50.000. Če zakonik ne bo sprejet, bodo mogoče posvojitve tudi v takih skupnostih. Česar se Jaklič, ki bi s tem tudi sam lahko posvojil otroka partnerice, veseli.
Barbara Rajgelj iz Gibanja za Družinski zakonik poudarja, da zakoni niso napisani za srečne časa in srečne družine, ampak za družine v stiski, za čase, ki so težavni. Z zakonikom dobijo otroci, ki živijo v istospolni skupnosti, pravico do dedovanja, pravico, da so starši lahko bolniško odsotni in podobno. Vilčnikova pa je prepričana, da je zakonik ultraliberalen in banalen.