

Anton in Primož

Anton se prvega darovanja spominja še iz časa služenja vojaškega roka v JLA. FOTOGRAFIJi: Enota za transfuzijsko dejavnost SB Murska Sobota

Primož spodbuja k darovanju še druge in jih miri, da postopek ni boleč.



V centrih za transfuzijsko medicino so veseli vsakega krvodajalca, tokrat pa sta v Enoti za transfuzijsko dejavnost SB Murska Sobota, ki deluje pod Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor, pomemben mejnik dosegla dolgoletna krvodajalca Primož Škrget iz Križevcev pri Ljutomeru in Anton Kreft iz Vanče vasi. Kri sta darovala že stotič in se tako pridružila armadi nekaj več kot 1000 vitezov krvodajalstva.
Škrget je dejal, da ga je za krvodajalstvo navdušila predvsem misel, da človek nikoli ne ve, kdaj bo kri potreboval sam ali kdo od njegovih bližnjih. »Če daruješ kri, pomagaš drugim. Nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval tudi sam. Zato kri darujem približno štirikrat na leto oziroma vedno, ko mi to omogočajo predpisi. Po darovanju nikoli nimam nobenih težav,« je povedal Primož, ki je dodal, da se ljudem postopka ni treba bati, saj ni boleč. Sam si je zastavil že naslednji cilj, 160 darovanj krvi!

Anton Kreft se prvega darovanja spominja še iz časa služenja vojaškega roka v JLA. Takrat je spoznal, da je postopek varen in preprost, zato je nadaljeval. Kot je povedal, je krvodajalstvo koristno tudi zato, ker so darovalci ob vsakem odvzemu krvi deležni zdravstvenega pregleda. Obenem pa z darovano krvjo pomagajo ljudem, ki jo potrebujejo. Poseben pečat je krvodajalstvu dala tudi izkušnja njegove družine. Njegova hči je po operaciji potrebovala kri, pozneje pa se je tudi sama odločila postati krvodajalka. Kreft, ki ima krvno skupino 0 pozitivno, je vsem, ki razmišljajo o darovanju, sporočil: »Naj se vprašajo, zakaj ne bi darovali. Če zdravje dopušča, ni razloga, da ne bi daroval.«

Specialistka transfuzijske medicine Natalija Lehner, dr. med., ki je skupaj s predstavniki OZ RK Murska Sobota, čestitala novima vitezoma in ju obdarila, je poudarila, da je krvodajalstvo še vedno nenadomestljiv del zdravstvenega sistema. »Umetne krvi še vedno ni, zato so krvodajalci edina rešitev za bolnike, ki potrebujejo krvne pripravke. Z nesebičnim dejanjem pomagajo reševati življenja,« je dejala in dodala, da v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije redno skrbijo za zadostne zaloge krvi, ob povečanih potrebah pa organizirajo tudi dodatna vabila krvodajalcem. Kri lahko praviloma darujejo zdrave osebe, stare od 18 do 65 let, ki tehtajo najmanj 50 kg. O drugih morebitnih omejitvah se lahko zainteresirani posvetujejo z zdravstvenim osebjem Centra za transfuzijsko medicino.