






Najprimernejše okolje za pravilen razvoj žrebeta je družba preostalih konj.







Zavedati se moramo, da so vse konjeve čudovite lastnosti, kot so izjemen spomin in sposobnost učenja ter desenzitiviranja, nagon po preživetju, superiorni čuti in sposobnost sledenja dobremu vodji, v žrebetu že ob rojstvu. Če se tega ne zavedamo oziroma ne spoštujemo in ne upoštevamo teh prirojenih lastnosti, mu lahko vtisnemo napačne informacije že na začetku njegove poti. Da bi vzpostavili dober odnos z njim in mu omogočili lepo prihodnost, moramo poleg vsega naštetega poznati tudi nekaj zakonitosti govorice telesa in nadziranja gibanja.
Govorica telesa
Vsaka živalska vrsta ima svojo govorico telesa, s katero sporoča razpoloženje, želje, namene pa tudi podrejanje in poslušnost. Znaki, prek katerih živali določijo npr. hierarhijo v čredi, so njihovo naravno obnašanje. Ne gre za naučeno obnašanje, to govorico preostali člani vrste instinktivno razumejo. Zelo očitna znaka za nadvlado sta prepoved približevanja in izgon iz črede zaradi neposlušnosti. Konji se v takih primerih bodisi dvigujejo na zadnje noge, ritajo ali želijo ugrizniti razgrajača, očitno imajo položena ušesa po glavi in tudi njihov pogled je zelo izrazit. Po drugi strani pa dajejo zelo subtilne, skoraj nevidne znake, ko nam sporočajo, da so se nam pripravljeni podrediti. Za dobro delo s konjem, za dobro komunikacijo, se moramo torej naučiti te govorice, saj se konji naše ne morejo.
Nadziranje gibanja
Gibanje konju pomeni življenje. Ko nadziramo njegovo gibanje, nadziramo njegov um. Konj je edina domača žival, ki izkazuje nadvlado in določa hierarhijo med enakimi prek omejevanja gibanja. Razumljivo je, da je pri živali, pri kateri sposobnost bežanja odloča o življenju in smrti, nadzor nad gibanjem način uveljavljanja vodenja. Dominantni konj izvede grozilni premik proti preostalim članom črede, ti pa z odmikanjem priznavajo njegovo vlogo.
Kontrola gibanja je temelj treniranja konja. Konji sprejmejo naš položaj vodje, ko jih pripravimo do tega, da se premaknejo, čeprav se ne želijo, ali ko ustavimo njihovo gibanje. Omejevanje gibanja je vse, od osnovnega privezovanja, do uvijanja v kroge pri jahanju, kjer mu onemogočamo »pobeg« naravnost.
Po drugi strani s poganjanjem konja (tako lonžiranje kot jahanje) dosežemo, da se premika proti svoji volji. Mi smo tisti, ki ga poganjamo, kot to v čredi počne dominantni konj. Tako smo seveda v vlogi vodje in vsekakor ni odveč pripomniti, da moramo to vlogo sprejemati razsodno, preudarno, tudi s spoštovanjem, in svoje nadvlade nikakor ne smemo zlorabljati.