Pristojni resno zaskrbljeni zaradi širjenja bolezni: na udaru je najpomembnejša gospodarska panoga

Slovenska živinoreja je v veliki krizi, priča smo namreč ponovnemu izbruhu bolezni modrikastega jezika, ki se je močno razširila na zahodu države, tudi na območju Ljubljane, po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška bolezni za zdaj niso zaznali le na vzhodu Slovenije, a kot pravi, se lahko tudi tam pojavi »vsak čas«.

Bolezen namreč širijo krvosesne mušice, ki se prosto gibajo in jo lahko raznesejo z enega dela kraja ali države na drugega zelo hitro. Kot je dejal Podgoršek, je trenutno najbolj ogrožena drobnica, tudi smrtnost je pri drobnici največja, in sicer med deset in 15 odstotki, pri govedu je smrtnost manjša, kar pa ne pomeni, da bo manjši tudi izpad dohodka rejca. Zaradi bolezni namreč govedo proizvede manj mleka, ogroženi pa so tudi telički, saj pri okuženih brejih kravah pogosto pride do splava.

Ukrepi so nujni

Podgoršek je ob tem okrcal kmete, da se spomladi niso odločili za cepljenje živali, s čimer bi lahko težave močno zajezili. Kljub temu rejce poziva, da se lahko za cepljenje, čeprav bo zdaj manj učinkovito, še vedno odločijo, ker pa cepiva primanjkuje tako pri nas kot v Evropi, naj o svoji nameri čim prej obvestijo veterinarje, da bodo pravočasno priskrbeli zadostne količine cepiva. To sicer stane od štiri do šest evrov za drobnico in govedo, potrebna pa sta dva odmerka.

Rejci lahko poleg tega storijo še marsikaj drugega, da bi živali zaščitili in preprečili širjenje bolezni. Kot izjemno pomemben ukrep, ki naj ga upoštevajo kmetje, je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije izpostavil uporabo repelentov in, kjer je to mogoče, namestitev insektnih mrež. Vse, da mušicam onemogočimo dostop do živali. Podgoršek je ob tem priporočil še umik živali s paše, a le v primeru, da je to mogoče.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob tem pozivajo pristojno ministrstvo, da pripravi načrt za obvladovanje bolezni, ki naj vključuje jasna navodila jasna za rejce, veterinarje in vse druge, pričakujejo tudi jasna navodila za izvajanje kmetijske politike, ob tem pa ministrstvo pozivajo še k sofinanciranju cepljenja in pohitritev postopkov za ugotavljanje bolezni. Zdaj rejci po besedah Podgorška namreč čakajo tudi do deset dni, kar je nedopustno predolgo, da izvedo, ali so njihove živali okužene. »Na udaru je najpomembnejša gospodarska panoga,« je vlado spomnil Podgoršek.

Govedo običajno brez simptomov

Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci. Čeprav bolezen najbolj prizadene ovce, je govedo glavni rezervoar virusa med sesalci in je zelo pomembno za epidemiologijo bolezni, pojasnjujejo na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pri večini živali, predvsem ovcah, se bolezen kaže z izrazitimi kliničnimi znaki, nekatere tudi poginejo. Podobno, a v blažji obliki bolezen poteka pri govedu, kjer lahko poteka tudi brez opaznih znakov.

Simptomi pri ovcah med drugim vključujejo povišano telesno temperaturo, sluznični izcedek iz nosu in oči, otekanje jezika, rdečina okrog nosu, gobca in vek, modrikasto obarvan jezik, razjede v ustni votlini, posledično zmanjšan apetit in hujšanje.