Prižgali rdeči alarm, Branko Gregorčič svari: Obdobje hude vročine bo rekordno dolgo!

Letošnji tretji vročinski val bo brez bistvenega popuščanja trajal še večji del prihodnjega tedna. Obdobje s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo, je dejal vremenoslovec na Arsu Branko Gregorčič. Po pojasnilu klimatologa Gregorja Vrtačnika so visoke temperature zraka povezane s sušnimi razmerami.

Vročinski val je minuli teden najprej zajel zahodno Evropo in se razširil tudi na velik del južne in srednje Evrope, v prihodnjem tednu pa se bo težišče vročine preselilo nekoliko bolj vzhodno. Najbolj izstopajoča vročina bo v prihodnjem tednu zajela srednjo in del vzhodne Evrope ter Panonsko nižino in severni Balkan, je na novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) navedel Gregorčič. Na Arsu so z današnjim dnem izdali »rdeče vremensko opozorilo pred visokimi temperaturami in veliko toplotno obremenitvijo, in sicer predvsem za jugozahod in osrednjo Slovenijo«, je pojasnil.

Ta stopnja opozorila po njegovih besedah velja do torka, nato se bo težišče vročine nekoliko bolj preselilo proti vzhodu in bodo sproti prilagajali barve vremenskih opozoril. »Vsekakor pa se je treba zavedati, da bo vročinski val brez bistvenega popuščanja trajal ne le ta konec tedna, ampak tudi večji del prihodnjega tedna,« je dejal. Obdobje hude vročine s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo po njegovih besedah verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo.

Najdaljši vročinski val leta 2015

Kot je pojasnil klimatolog Gregor Vrtačnik, je bilo doslej najvišje zaporedno število dni s temperaturo nad 35 stopinj deset, in sicer v Kopru sredi avgusta 2015. »Letos pa vremenske napovedi kažejo, da bi lahko prišli celo do 11 ali 12 zaporednih dni, ko bi vsaj na nekaterih merilnih mestih vsak dan temperatura presegla 35 stopinj Celzija,« je dejal.

Ob tem je navedel tudi nekaj drugih temperaturnih rekordov. Najvišja uradno izmerjena temperatura zraka v Sloveniji je bila 40,8 stopinje na letališču Cerklje ob Krki pred 13 leti v podobnem vročinskem valu, kot ga imamo trenutno. Najvišje dnevno povprečje je bilo 5. avgusta 2017 v Podnanosu v Vipavski dolini, in sicer skoraj 33 stopinj. 11. avgusta lani pa se temperatura na Markovcu v Kopru ni spustila pod 28 stopinj. »Vsem tem trem rekordom se bomo v trenutnem vročinskem valu verjetno precej približali, lahko da bomo kakšno od teh vrednosti tudi presegli,« je dodal Vrtačnik. Po njegovih besedah je možen tudi absolutni slovenski rekord.

Vsako leto huje

Navedel je, da smo včasih po nižinah zelo redko beležili več kot 35 stopinj, še bolj redko pa je bilo toliko več dni skupaj. Tudi sedaj načeloma v običajnem poletju ne beležimo več kot pet dni nad to temperaturo, enako velja tudi za povprečno dnevno temperaturo. »Smo pa imeli v zadnjih 20 letih nekaj izjem, vročinski valovi v letih 2013, 2015, 2017 in 2022 so bili vsaj regionalno primerljivi z letošnjim, tako po dolžini vročinskega vala kot po intenziteti,« je pojasnil. Spomnil je, da so v Ljubljani 8. avgusta 2013 izmerili 40 stopinj, kar je »še vedno edini dan s temperaturo nad 40 stopinj na ljubljanski meteorološki postaji«. Štiri leta pozneje je bilo podobno vroče v Podnanosu. Vročinski val leta 2017 je bil namreč bolj izrazit na Primorskem, leta 2013 pa v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije, je pojasnil Vrtačnik.

Letošnje izjemno visoke temperature zraka so po njegovih besedah zelo povezane s sušnimi razmerami. »Suha tla se hitreje in močneje segrejejo od vlažnih oziroma normalno namočenih, saj je pri suhih tleh tudi manjše izhlapevanje tako neposredno iz tal kot iz rastlin, zaradi tega gre več sončne energije v segrevanje tal in zraka in ne toliko v samo izhlapevanje,« je pojasnil. V vročinskih valovih, kot je trenuten, so lahko tako dnevni maksimumi tudi za tri ali štiri stopinje višji, kot če bi imeli povprečne padavinske razmere, je dodal. Izpostavil je merilno postajo Dobliče pri Črnomlju, kjer v primeru, ko so bila tla dobro namočena, nikoli niso izmerili več kot 37 stopinj.

Po njegovih besedah vročinski valovi, kot je letošnji, postajajo vse pogostejši pojav in so jih predvideli že v podnebnih projekcijah, narejenih pred 20, 30 leti. »Na vse te pogostejše pojave se bomo vsekakor morali prilagoditi, ker nam povzročajo ne samo zdravstvene posledice, temveč vplivajo tudi na različne panoge gospodarstva in povzročajo škodo pravzaprav na vseh področjih,« je še dodal Vrtačnik.