
Galerija

V zadnjih dneh so številni ob obali opazili nenavadne rumene zaplate na morju. Veter in morski tokovi jih pogosto zanesejo proti obali, kjer se gošča še zgosti, predvsem v zalivih, mandračih in mestnih pristaniščih. Prizor lahko marsikoga zaskrbi, a Morska biološka postaja Piran pojasnjuje, da ne gre za nevarno cvetenje morja.
Kot so zapisali, so se v medijih pojavile navedbe, da morje cveti. A po njihovih pojasnilih to ni povsem natančno. »To sicer ni tako daleč od resnice, saj je pojav rumenih zaplat res posledica cvetenja, vendar ne cvetenja morja, temveč kopenskih rastlin, večinoma iglavcev,« pojasnjujejo.
Rumena gošča, ki jo ljudje opažajo na morski gladini, je po pojasnilih strokovnjakov najverjetneje pelod iglavcev, predvsem bora, smreke in cipresovk. Te rastline cvetni prah raznašajo z vetrom, njihova pelodna zrna pa so zgrajena tako, da lahko potujejo naokrog. »Iglavci so vetrocvetke, njihovo pelodno zrno je opremljeno z zračnima mešičkoma, ki jim omogoča potovanje z vetrom,« so zapisali na Morski biološki postaji Piran.
Ob obilnem cvetenju iglavcev tako pelod v večjih količinah zanese tudi v morje. Tam ga nato vetrovi in tokovi potisnejo skupaj, zato se na gladini pojavijo rumene lise. Prav te so v zadnjih dneh pritegnile toliko pozornosti.
Na Morski biološki postaji Piran ob tem pojasnjujejo tudi, kaj v resnici pomeni cvetenje morja. Gre za množično namnožitev planktonskih alg oziroma rastlinskega planktona, ki se lahko ob ugodnih razmerah razmnoži do zelo velikih količin.
Za tak pojav so potrebni predvsem hranilne snovi v vodi in dovolj sončne svetlobe. Morje se lahko ob tem obarva rdeče, zeleno, rjavo ali kako drugače, odvisno od tega, katera barvila vsebujejo prevladujoče celice.
Cvetenje morja je sicer naraven pojav. Fitoplankton je namreč pomemben del morskega življenja, saj se z njim hranijo drugi organizmi. A težave lahko nastanejo, kadar je cvetenje pretirano. Takrat lahko ob razgradnji pride do pomanjkanja kisika, nekatere vrste fitoplanktona pa so lahko tudi strupene ali škodljive, predvsem za gojene organizme, kot so školjke in ribe.
Kljub nenavadnim prizorom rumenih zaplat na morju strokovnjaki za zdaj ne poročajo o pravem cvetenju morja. Rumene lise so torej po njihovih pojasnilih posledica naravnega cvetenja kopenskih rastlin, ne pa znak nevarnega dogajanja v morju. Prizor je morda res neprijeten in nenavaden, a za zdaj ne kaže na pojav, ki bi ga strokovnjaki označili za cvetenje morja.
Strokovnjakinja za varstvo narave Sabaheta Hadžiavdić ljudem z občutljivo kožo zato odsvetuje kopanje ter svari pred posledicami za ljudi in morski ekosistem.
"Modrozelene alge morje sicer oskrbujejo s kisikom, a ob prenamnožitvi sproščajo toksine. Dinoflagelati in bakterije pri ljudeh z občutljivo kožo nato povzročijo draženje. Strokovnjaki zato vsem kopalcem odsvetujejo vstop v vodo, dokler bakteriologi morja natančno ne vzorčijo in potrdijo njegove varnosti," je za STA dejala Hadžiavdić.
Toksini po drugi strani zelo hitro napolnijo tkiva gojenih komercialnih školjk. Ljudje z uživanjem takšnih okuženih školjk nato posredno ogrozijo svoje zdravje, svari Hadžiavdić. Intenzivno cvetenje ob tem lahko povzroči množične pomore komercialnih in nekomercialnih vrst rib ter ruši morski ekosistem.
Naravovarstveniki cvetenje običajno beležijo šele na vrhuncu kopalne sezone. Podnebne spremembe in hitro segrevanje morja v zadnjih petih letih to mejo vztrajno pomikajo v pomladne mesece. Strokovnjaki najintenzivnejše cvetenje opažajo ob temperaturah vode med 24 in 25 stopinjami.
"Cikli se vztrajno premikajo in mejo pomikajo na vedno zgodnejši čas. Pojav morda preseneča sprehajalce, strokovnjaki pa visoke temperature natančno spremljamo in prenamnožitev pričakujemo. Ob nezaželenem stiku z algami ljudje ne smejo zganjati panike, temveč si morajo telo po prihodu iz vode le temeljito sprati," svetuje strokovnjakinja.
Temperature morja, ki v teh dneh dosegajo 23 stopinj, po mnenju strokovnjakinje niso običajne za mesec maj. Gre za nevsakdanje vremenske razmere oziroma predvsem presenetljivo visoke temperature za ta letni čas, kar znova odpira vprašanja o vse izrazitejših podnebnih spremembah.
Cvetenje morja preprosto pomeni, da mikroskopski organizmi morsko vodo preplavijo v ogromnih količinah. Zaliv v tem primeru napolnijo modrozelene alge in praživali. Ti organizmi za svoj hiter razvoj izkoriščajo toplejšo vodo, ki močno pospeši njihovo hranjenje in razmnoževanje. (STA)