Profesor, ki je postal umetnik: razstava, kjer znanost sreča tišino morja

Eden najvidnejših slovenskih znanstvenikov, inženir in profesor Jadran Lenarčič je širši javnosti znan predvsem kot dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan, največje raziskovalne ustanove v Sloveniji. A tokrat se predstavlja kot likovni umetnik, ki raziskuje mejo med znanostjo in poezijo prostora. V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper je te dni na ogled njegova razstava Modre Venere, s katero odpira vrata v miren, introspektiven svet barv in gibanja.

Šest platen

Odprtje je bilo poklon ustvarjalnosti, ki povezuje znanost, umetnost in medkulturni prostor severnega Jadrana. Med gosti sta bila odhajajoči generalni konzul Italije v Kopru, gospod Giovanni Coviello, in direktor ZRS Koper, prof. dr. Rado Pišot, ki je v nagovoru med drugim poudaril: »Jadran Lenarčič se kot umetnik predstavlja v mestu svojega otroštva – na bolj oseben in intimen način. V čast si štejem, da bo Modre Venere predstavil domačemu občinstvu prav v tej prečudoviti palači Tiepolo Gravisi, ki je bila nekoč namenjena umetnosti, kulturi in druženju pomembnih koprskih družin.«

Cikel Modre Venere sestavlja šest platen, v katerih se barvna paleta morja in neba preliva v meditativno celoto. Gibanje se umiri, figure pa se zazrejo vase – kot bi se vračale v prvinski prostor tišine. »So to še Venere ali že morske deklice, ki se vračajo v svoje prvinsko okolje?« se sprašuje umetnik in odpira prostor za razmislek o minljivosti, preobrazbi in večnem vračanju.

Likovni kritiki ob razstavi pravijo, da Lenarčič, ki že več kot četrt stoletja ustvarja svoj vizualni dnevnik Mediterana – svetlobe, barv, spominov in mitov, ki se prepletajo, ustvarja pripoved o človeku, prostoru in času. Čeprav ga poznamo kot vizionarja robotike, se v njegovem slikarskem delu razkriva liričen, čuteč pogled na svet, v katerem tehnologija, humanizem in umetnost dihajo v istem ritmu.