
Galerija

Kazalci Ure sodnega dne, ki simbolizirajo nevarnosti, ki prežijo na planet in človeštvo, letos kažejo 85 sekund do polnoči. To pomeni, da smo bližje globalni katastrofi kot kdaj koli prej. Med glavnimi dejavniki za tako kritično stanje strokovnjaki izpostavljajo tudi dezinformacije, ki otežujejo družbeni odziv na grožnje, kot so jedrske nevarnosti in podnebne spremembe. Da bi pojasnil, kako dezinformacije prispevajo k tem globalnim grožnjam in katere strategije so najbolj učinkovite pri preprečevanju njihovega širjenja, smo se obrnili na profesorja Vasjo Vehovarja s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Strokovnjak opozarja, da se soočamo s kompleksno kombinacijo globalnih groženj in hitro širjenih dezinformacij, ki zmanjšujejo učinkovitost družbenih odzivov. Čeprav ni enostavne rešitve, je ključno ozaveščanje prebivalstva, podpora zakonodajnim ukrepom in spodbujanje zanesljivih informacijskih virov. Le premišljeno ukrepanje in kritično razmišljanje lahko pomagata zmanjšati tveganje, da bi človeštvo pristalo bližje 'polnoči' globalne katastrofe.

Profesor Vehovar pojasnjuje, da raziskave kažejo, da se ljudje zelo zavedajo dezinformacij in jih motijo, a jih hkrati težko prepoznavajo in ocenijo njihove dolgoročne posledice. »Ker sem statistik in usmerjen k monitoringu stanja, bi izpostavil predvsem, kakšno je stanje stvari. Na osnovi naše raziskave o dezinformacijah izhaja, da se ljudje zelo zavedajo dezinformacij in tudi zelo jih motijo. V splošnem ocenjujejo, da smo preplavljeni z dezinformacijami, tako na družbenih kot klasičnih medijih. Uporabniki priznavajo, da težko prepoznavajo dezinformacije, zato tudi težko ocenijo posledice, posebej dolgoročne. Podpora za ukrepanje z vidika zakonodaje je razmeroma visoka, ostale strategije pa so za uporabnike prenaporne ali neučinkovite.«
Strokovnjak opozarja, da se soočamo s kompleksno kombinacijo globalnih groženj in hitro širjenih dezinformacij, ki zmanjšujejo učinkovitost družbenih odzivov.
Ljudje se zelo zavedajo dezinformacij in jih motijo, a jih hkrati težko prepoznavajo in ocenijo njihove dolgoročne posledice
Kar zadeva najbolj nevarne oblike dezinformacij, profesor Vehovar izpostavlja tiste, ki povečujejo največje grožnje, kot so okoljski problemi, sovražni govor in manipulacije mnenj, vključno z volilnimi. »Glede vaših specifičnih vračanj pa bi dodal, da so najbolj nevarne dezinformacije seveda tiste, ki povečujejo največje nevarnosti. Poleg že navedenih, kot je npr. okolje, je posebej kritičen sovražni govor in mnenjske manipulacije, vključno z volilnimi. Dodati velja, da naša raziskava sicer kaže, da ljudi najbolj motijo predvsem prevare in različne laži. Zgornje velja tudi za vprašanje, kaj je za Slovenijo najbolj nevarno – torej sovražni govor, prevare, laži.«
Glede strategij za preprečevanje širjenja dezinformacij profesor Vehovar poudarja, da so dosedanje pobude in tehnologije, kot so klepetalni roboti in izobraževalni programi, koristne, a učinki ostajajo omejeni. »Glede strategij se strinjam z literaturo s tega področja, dobre preglede študij, primerjav in vrednotenja dajejo vsi klepetalni roboti. So pa učinki vseh teh naporov zanemarljivi v primerjavi z veliko motivacijo, ki generira dezinformacije. Potreben bi bil globalni konsenz, ki pa seveda ni mogoč, kot ne za druge kritične vidike. V najboljšem primeru lahko upamo, da se bodo nekateri akterji/viri s svojimi napori pozicioinirali za verodostojne.«
Naša raziskava kaže, da ljudi najbolj motijo predvsem prevare in različne laži.
Preberite še: