Pred dnevi smo pisali o prometnem znaku pri Brniku, za katerega mnogi vozniki ne vedo, kaj pomeni. Dolgoletna inštruktorica vožnje Marjetka Kramžar nam je pojasnila, da gre za omejitev hitrosti 40 km/h le za vozila, ki prevažajo razstrelivo ali lahko vnetljive snovi in ne za vse voznike, ki pogosto to zmotno mislijo. Na članek se je odzval bralec Mitja, ki je opozoril še na nekaj drugega, in sicer po njegovih besedah na nenavadno postavitev znaka - na enem drogu z obeh strani signalizacija. Prepričan je, da lahko takšna signalizacija pri voznikih sproži zmedo. Z vprašanji smo se obrnili na Agencijo za varnost v prometu.

Znak za omejitev hitrosti za vozila, katerih tovor vsebuje eksplozivne ali lahko vnetljive snovi. FOTO: Marjetka Kramžar
Po bralčevem mnenju je problem, da se na hrbtno stran nekaterih prometnih znakov nameščajo drugi znaki, kar lahko zakrije prepoznavno obliko ključnih opozoril. »Pokazali ste na bistveno napako, ki jo delajo postavljavci prometnih znakov ter je nevarna in zelo škodljiva,« je zapisal in nadaljeval, da je »na drugi strani prometnega znaka 'Nimaš prednosti', prometni znak za omejitev, s čimer se prekrije osnovni znak.«
Logika je po njegovem jasna: »Oba prometna znaka sta posebne oblike in to zato, ker sta 'berljiva' iz obeh strani, tako spredaj kot zadaj. Jaz, ki prihajam z druge ceste, tako vem, da ima vozilo na tej cesti ali znak stop ali pa nimaš prednosti, zato če sam nima takega znaka in bi gledal desno pravilo, vem, da imam pred njim prednost,« pravi. Če se ta prepoznavnost zmanjša, se lahko po njegovem mnenju v križišču pojavi nepotrebno ustavljanje, zastoje in s tem več tveganja za nevarne situacije, hkrati pa to, kot pravi, pomeni tudi kršitev predpisov.
V Sloveniji veliko napačno postavljene signalizacije
Sam opaža, da so v Sloveniji neprimerne postavitve bolj pravilo kot izjema. Da napačna signalizacija na cestah ni redkost, je potrdila tudi inštruktorica vožnje Kramžar. Povedala nam je, da na cesti pogosto vidi napačno postavljeno signalizacijo, še posebej pri delih na cesti, zoženjih in začasnih ureditvah. »Tega je res veliko«. Za prometni znak pri Brniku ni bila prepričana, da gre za kršitev predpisov, zato smo dodatna pojasnila poiskali pri pristojnih.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na Agencijo za varnost prometa, kjer so, kot pravijo, situacijo podrobno pregledali in se opredelili do konkretnega primera.

Pri znaku križišče s prednostno cesto dodani dopolnilni tabli, ki voznike opozarjata na približevanje križišč. FOTO: Zaslonski posnetek

FOTO: Zaslonski posnetek
Agencija za varnost v prometu preučila križišče
»Že iz razpoložljive fotografije je razvidno, da je znak 'križišče s prednostno cesto' postavljen na levi strani vozišča in tudi ne neposredno v križišču, kar je pomembna okoliščina pri presoji ustreznosti postavitve. Čeprav fotografija ne zajema celotnega vozišča, že prikazani del omogoča razumevanje prometne ureditve na tem odseku,« so zapisali.
Poiskali so, kje je ta znak postavljen, in ob »širšem pogledu« so videli, »da sta znaku križišče s prednostno cesto dodani dopolnilni tabli, ki voznike jasno opozarjata na približevanje križišču in hkrati napovedujeta ponovitev znaka neposredno pred križiščem. S tem je udeležencem v prometu zagotovljena pravočasna in nedvoumna informacija o prometnem režimu samega križišča, kateremu se približujejo.«
Agencija je pojasnila tudi, kako gledajo na znak za omejitev hitrosti 40 km/h, ki je nameščen na istem drogu: »Znak za omejitev hitrosti 40 km/h z dopolnilno tablo, ki dodatno opredeljuje veljavnost omejitve za določena vozila, je nameščen na desni strani vozišča na drogu. Čeprav je nameščen na istem drogu, s svojo lego ne posega v zaznavnost znaka »križišče s prednostno cesto« za udeležence, ki se križišču približujejo iz drugih smeri. Ker se ta znak nahaja za križiščem, njegovo zakrivanje hrbtne strani znaka ne vpliva na razumevanje razmerij prednosti v samem križišču.«
Enaka postavitev znakov bi bila neustrezna, če bi bila neposredno v križišču
V danem primeru zato menijo, da takšna postavitev »ne zmanjšuje preglednosti križišča, ne otežuje pravilne presoje prednosti in ne povečuje tveganja za napačne odločitve voznikov«, hkrati pa opozarjajo, da bi bila enaka postavitev znakov neposredno v križišču neustrezna, saj bi lahko dejansko zavajala udeležence v prometu in zmanjšala prepoznavnost prometne ureditve v križišču.
Ob tem na AVP dodajajo še splošno načelo, ki se neposredno navezuje na opozorilo bralca in inštruktorice vožnje: »prometni znaki morajo biti postavljeni tako, da so jasni, nedvoumni in pravočasno opaženi, to pa velja tudi za znaka Ustavi in Križišče/cestni priključek s prednostno cesto, ki imata značilno obliko prav zato, da sta prepoznavna tudi s hrbtne strani. Če se na hrbtno stran teh znakov namestijo drugi prometni znaki tako, da se zmanjša njihova prepoznavnost, lahko to vodi v napačno presojo prednosti, zmanjšano preglednost križišča in večje tveganje za prometne zaplete ali nevarne situacije.«