Eva prosi za pomoč, že štiri mesece živi v avtomobilu (FOTO)

Štiriinpetdesetletna Eva (podatki so znani uredništvu), ki se spopada s fibromialgijo, je do poletja pet let živela v najemnem stanovanju v Občini Domžale. Junija je pristala na cesti, dobesedno v avtomobilu, saj se je stanodajalka odločila, da ji ne bo več podaljšala pogodbe.

»Rekla je, da potrebuje stanovanje za svojega sorodnika, a ravno danes sem videla oglas za njeno stanovanje,« pripoveduje Eva, s katero sva se srečali v Litiji. »Čakam na ogled enega stanovanja,« pojasni, zakaj srečanje v Litiji. Ogorčena in prizadeta je, ker jo je stanodajalka »izselila«, medtem ko je bila v bolnišnici.

Dneve preživlja v avtomobilu in išče stanovanje.

»O tem me je obvestila soseda, ki je rekla, da meče moje stvari ven,« je dodala Eva. Nad potezo lastnice je začudena, saj se po njenih besedah nikoli nista sprli, račune in najemnino je redno poravnavala. Dogovorjeni sta bili, da se v začetku aprila dobita in pogovorita, a do tega pogovora ni prišlo.

Javna stranišča

»Zaradi stanovanjske stiske sem prišla do roba. In medtem ko so v bolnišnici reševali moje življenje, je vso mojo lastnino, od pralnega stroja, kavča, jogija in kolesa do dokumentov, vključno z zdravstveno dokumentacijo, in računalnika stanodajalka deponirala v nekem skladišču,« nam je še povedala sogovornica, ki odtlej ne more najti primernega stanovanja, ki bi ga lahko plačala s svojimi prihodki v višini 600 evrov, ki jih dobiva v obliki socialne podpore, saj je zaradi bolezni nezmožna za delo.

»Povsod sem že bila na ogledih, na Črnem Kalu, v Slovenski Bistrici, Mariboru, Slovenj Gradcu, Kamniku … Bistvo je, da ne morem bivati v stanovanju, ki ga oddajajo na črno, saj potem ne morem uveljavljati subvencije za stanovanje, moji dohodki pa ob teh grozljivih cenah stanovanj ne zadostujejo,« je obupana Eva, ki bi si zaradi stalnih obiskov zdravnika želela ostati v osrednji regiji.

Že več let se bori s fibromialgijo, zaradi bivanja v avtu se ji stanje še poslabšuje.

Na zunaj nikakor ne deluje kot brezdomka. Kje se umije, kako skrbi za higieno, nas je zanimalo. »Vedno poskušam prespati nekje, kjer vem, da obstaja javno stranišče, denimo na bencinskih črpalkah. Občasno prespim v kakšnem hostlu, zato da lahko poskrbim za higieno, sicer pa imajo v Ljubljani tudi javno kopalnico. Oblačila operem kar na javnih straniščih,« pripoveduje sogovornica.« Odkar je na cesti, je shujšala za nekaj deset kilogramov, tople hrane že več mesecev ni zaužila. »V glavnem sem na sendvičih in vodi.« Kot še pravi, varčuje vsak evro za stanovanje, da bo lahko imela za varščino.

Nikamor ne sodi

»Bila sem v kriznem centru, a tam si lahko največ 14 dni. Ker nisem žrtev nasilja, zame ni prostora v varni hiši. V bistvu nikamor ne sodim, tudi med brezdomce ne, saj je zanje približno poskrbljeno, ne pa tudi za brezdomke,« ugotavlja. Najemnih stanovanj, o tem čivkajo že vrabci na strehah, primanjkuje, najemnine so poletele v nebo, ljudje pa svoje nepremičnine raje oddajo turistom.

Kako je videti njen običajni dan, me je zanimalo. »Sprehajam se, mogoče s kom poklepetam, pohajkujem po trgovinah, večino časa pa namenjam ogledom stanovanj,« pripoveduje.

Dokler ne najde stanovanja, tudi ne more prevzeti svojih osebnih predmetov. Skrbi jo, v kakšnem stanju bo našla svoje osebne predmete, sploh denimo jogi, oblačila.

»Toliko ljudi, ki oddajajo stanovanje, sem preklicala, vse pregledala. Za 35 kvadratnih metrov veliko garsonjero hočejo 700 evrov, tega si ne morem privoščiti, kar pa bi si lahko, lastniki oddajajo na črno. A v stanovanje na črno ne morem, ker v tem primeru ne bi dobila subvencije (gre za približno 100 evrov na mesec, op. p.), poleg tega ne bi imela stalnega bivališča,« je obupana.