Proslava mora bit‘

Ostareli parček leži v postelji.
Ona: »Včasih si me nežno pobožal, preden sva zaspala.«
On se obrne, jo poboža po rami in hoče zaspati.
Takrat spet ona: »Nato si me nežno poljubil ...«
On se dvigne in ji da poljubček na lice ter se obrne, da bi zaspal.
Pa mu še ne da miru: »Potem si me grizljal po vratu ...«
Ko on jezno vstane in odkoraka iz spalnice.
Ona: »Ja, kam pa greš?«
On sikne: »V kopalnico po zobe!«

Polde in Korel osamljena debatirata za šankom.
Korel: »A ti veš, kdo je bil Aleksander Veliki?«
Polde: »Pojma nimam.«
»To je bil veliki vojskovodja, pred katerim je trepetalo pol sveta. A si nemara že slišal za Napoleona?«
Polde molči.
»Vidiš, tudi on je bil veliki vojskovodja, ki je poraz doživel šele v
bitki pri Waterlooju.«
Polde ne more, da ne bi vprašal: »Od kod tebi nenadoma toliko znanja?«
Korel ponosno: »Hja, vsak večer med sedmo in deseto hodim v večerno šolo.«
Polde je nekaj časa tiho, nakar prijavi: »Prijatelj, a ti veš, kdo je Pero Komadina?«
Korel se začudi in skomigne z rameni: »Pojma nimam.«
Polde: »To je tisti tip, ki je vsak večer med sedmo in deseto, ko si ti v večerni šoli, pri tvoji Štefki.«