Prosti petki za delavce? Zveni sanjsko, dokler ne bo treba organizirati in plačati dela

Štiridnevni delovni teden je v svetu že požel kopico pohval – od Islandije do Nemčije poročajo o bolj spočitih in bolj produktivnih zaposlenih. Kot smo že pisali, se tudi pri nas premika: od 1. januarja 2026 naj bi starejši od 58 let ali tisti z vsaj 35 leti delovne dobe lahko delali krajše – po modelu 80-90-100: 80 odstotkov časa, 90 odstotkov plače, 100-odstotno kriti prispevki. Prosti petki? Podaljšan vikend? Šest ur na dan? Zveni sanjsko. A se ob tem odpirajo tudi številna vprašanja.

Z novim letom boste lahko izbirali: prosti petki, podaljšan vikend ali šest ur dela na dan

V UKC Ljubljana so na naš poizvedovalni mail kratko odvrnili: »Za zdaj predloga še ne moremo komentirati, saj na to temo še nismo opravili analiz.« Torej – podrobnosti še niso znane, številke in vplivi na zdravstvo bodo šele izračunani. Bo sistem v bolnišnicah sploh izvedljiv, ko pa že danes primanjkuje ljudi?

Veliko bolj odločen je bil Goran Novković, odgovorni urednik revije Podjetna Slovenija: »Ta predlog je nazoren dokaz, da je delo v Sloveniji čedalje manj cenjeno, delitev bombončkov različnim skupinam pa je postal najpopularnejši nacionalni šport.« Po njegovem bi bil skrajšani delovnik legitimen, če je podprt z objektivnimi, predvsem zdravstvenimi razlogi – ne pa avtomatsko za vse nad določeno starostjo ali delovno dobo. Sporna točka? Prispevki. »Prispevki ne rastejo na drevesu … tisti, ki bodo v dobri delovni kondiciji, bodo doplačevali prispevke drugim v dobri delovni kondiciji. To je popoln nesmisel,« dodaja.

Novkovića posebej jezi primerjava z delovnimi upokojenci, ki po 40 letih plačevanja prispevkov še naprej delajo, a jim »država vzame kar 60 odstotkov pokojnine« za čas, ko ostanejo aktivni. »Kaj bi rekli ljudje, če bi prišli v trgovino, želeli kupiti kilogram kruha, prodajalka pa bi jim rekla, da zato, ker delajo še naprej, čeprav bi lahko šli v pokoj, lahko za ta denar dobijo samo 400 gramov kruha? Pri čemer bi vsi drugi za isti denar dobili cel kg kruha,« ponazarja Novković s primerom.

»Tisti, ki bi padli v shemo 80-90-100, bi dobili zraven še malo popusta, četudi bodo imeli ob upokojitvi dejansko manj delovne dobe kot prva skupina, ki dobi le 400 kg namesto kilograma kruha. Je to pošteno? Je delo v Sloveniji res še cenjeno?«

Bo 80-90-100 res recept za bolj človeško delo – ali bo odprl novo fronto neenakosti? FOTO: Ridofranz Getty Images/istockphoto

Mnenja med bralci deljena

In kaj pravijo naši bralci? Mešanica navdušenja in dvomov. »Podpišem takoj,« piše ena bralka. Drugi sprašujejo: »Kdo bo kril razliko?« Tretji svarijo, da bo ideja v praksi stekla predvsem v pisarnah, medtem ko proizvodnja in trgovine z delom šest dni v tednu težko sledijo. V zdravstvu zahtevajo dodatek za soboto, delavci v 24-urnih turnusih pa sprašujejo, kako se bo model sploh seštel. Nekateri se bojijo, da bodo delodajalci zaradi pravila raje obšli starejše.

Skrajšani delovnik tako prinaša več kot le prost petek. Kot kaže, zahteva tudi veliko računice, pravičnosti in pogajanj. Bo 80-90-100 res recept za bolj človeško delo – ali bo odprl novo fronto neenakosti?

Odzivi po odmevni novosti na trgu dela: »Najbolje, da delajo samo 25 ur, vse gre k hudiču«