Galerija
VOJAŠKA OPREMA
Protidobave brez ciljev in evidence
Pet premierjev (v osmih letih) ni znalo ali hotelo bolje urediti protidobav
Del vojaške opreme praviloma niti ne postane predmet protidobav
LJUBLJANA – Računsko sodišče je poskušalo, četudi to ni bilo prav lahko, čim natančneje proučiti smotrnost uresničevanja tako imenovanih protidobav pri kupovanju vojaške opreme med letoma 2000 in 2008, v obdobju, ko se je na čelu slovenskih vlad izmenjalo kar pet premierjev, že pokojni dr. Janez Drnovšek, dr. Andrej Bajuk, mag. Tone Rop, Janez Janša in kot zadnji (sicer le za čas od konca novembra do konca decembra 2008), Borut Pahor.
Računsko sodišče je nazadnje ugotovilo, da sistem protidobav pri nakupih vojaške opreme ni bil, blago rečeno, pretirano učinkovit, saj kar pet vladnih ekip in vodstva ministrstva za obrambo v njihovih mandatih niso spremljali, kaj šele evidentirali stroškov niti rezultatov protidobavnega sistema.
Večja (varnostna) odvisnost ni naključje
V čem pa naj bi bila največja težava? Računsko sodišče opozarja: »Sistem protidobav ni (bil) učinkovit, ker vlada in ministrstvo za obrambo ne poznata ne stroškov ne koristi sistema protidobav, poleg tega pa vodita pomanjkljive evidence o njih, odgovorna oseba za izvajanje protidobav tudi ni jasno določena, sistem pa se (v obdobju, na katero se nanaša revizija) ni prilagajal spremenjenemu gospodarskemu položaju Republike Slovenije.« Ups.
Zato je računsko sodišče na koncu revizijskega poročila vladi dalo več priporočil za prihodnje zaželeno učinkovitejše in uspešnejše ravnanje: jasneje naj določi nacionalne cilje protidobav, v nacionalnih strategijah ali smernicah za protidobave pa naj določi tudi dolgoročne programske cilje vzpostavljenega sistema protidobav; enoznačno (nedvoumno) naj določi cilje programov protidobav in merljiv način njihovega spremljanja; določi naj način in obliko poročanja Medresorske delovne skupine za protidobave (MDSP) ter časovni okvir, v katerem mora MDSP obveščati obrambno ministrstvo itn. Dve priporočili je izreklo tudi ministrstvu za obrambo: končno naj bi namreč vzpostavilo evidenco programov protidobav po vrstah protidobav, za vlado pa pripravilo še predlog industrijske politike glede »opreme nacionalnega varnostnega interesa« in v njem opredelilo »strateško opremo«, ki naj bi predvidoma Sloveniji zagotavljala manjšo (varnostno) odvisnost od drugih držav.
Računsko sodišče je nazadnje ugotovilo, da sistem protidobav pri nakupih vojaške opreme ni bil, blago rečeno, pretirano učinkovit, saj kar pet vladnih ekip in vodstva ministrstva za obrambo v njihovih mandatih niso spremljali, kaj šele evidentirali stroškov niti rezultatov protidobavnega sistema.
Večja (varnostna) odvisnost ni naključje
V čem pa naj bi bila največja težava? Računsko sodišče opozarja: »Sistem protidobav ni (bil) učinkovit, ker vlada in ministrstvo za obrambo ne poznata ne stroškov ne koristi sistema protidobav, poleg tega pa vodita pomanjkljive evidence o njih, odgovorna oseba za izvajanje protidobav tudi ni jasno določena, sistem pa se (v obdobju, na katero se nanaša revizija) ni prilagajal spremenjenemu gospodarskemu položaju Republike Slovenije.« Ups.
Zato je računsko sodišče na koncu revizijskega poročila vladi dalo več priporočil za prihodnje zaželeno učinkovitejše in uspešnejše ravnanje: jasneje naj določi nacionalne cilje protidobav, v nacionalnih strategijah ali smernicah za protidobave pa naj določi tudi dolgoročne programske cilje vzpostavljenega sistema protidobav; enoznačno (nedvoumno) naj določi cilje programov protidobav in merljiv način njihovega spremljanja; določi naj način in obliko poročanja Medresorske delovne skupine za protidobave (MDSP) ter časovni okvir, v katerem mora MDSP obveščati obrambno ministrstvo itn. Dve priporočili je izreklo tudi ministrstvu za obrambo: končno naj bi namreč vzpostavilo evidenco programov protidobav po vrstah protidobav, za vlado pa pripravilo še predlog industrijske politike glede »opreme nacionalnega varnostnega interesa« in v njem opredelilo »strateško opremo«, ki naj bi predvidoma Sloveniji zagotavljala manjšo (varnostno) odvisnost od drugih držav.
Kako preverjati brez evidence?
Računsko sodišče je ugotovilo, da ne medresorska delovna skupina ne ministrstvo za obrambo nimata evidenc(e) uresničenih protidobav po njihovih vrstah. Ko je proučevalo nekaj protidobav, ki so bile posledica pogodb o nakupu orožja, tudi ni moglo preveriti, ali so bile koristne za slovensko gospodarstvo oziroma za posamezno gospodarsko družbo. Ugotovilo je zgolj, da je bila takrat, ko je obrambno ministrstvo unovčilo neko garancijo, njena vrednost precej manjša od vrednosti posla, ki je bil podlaga za protidobave. Vrednost protidobave pri pogodbi za nakup taktičnega telekomunikacijskega sistema, ki je stal 13,210.425 evrov, je bila 500.000 evrov manjša.
Računsko sodišče je ugotovilo, da ne medresorska delovna skupina ne ministrstvo za obrambo nimata evidenc(e) uresničenih protidobav po njihovih vrstah. Ko je proučevalo nekaj protidobav, ki so bile posledica pogodb o nakupu orožja, tudi ni moglo preveriti, ali so bile koristne za slovensko gospodarstvo oziroma za posamezno gospodarsko družbo. Ugotovilo je zgolj, da je bila takrat, ko je obrambno ministrstvo unovčilo neko garancijo, njena vrednost precej manjša od vrednosti posla, ki je bil podlaga za protidobave. Vrednost protidobave pri pogodbi za nakup taktičnega telekomunikacijskega sistema, ki je stal 13,210.425 evrov, je bila 500.000 evrov manjša.
Nekatere najpomembnejših zgodb smo ustvarili z vašo pomočjo.
Delite z nami svojo zgodbo na varen način.Pošljite nam zgodbo
IZBRANO ZA VAS
IZBRANO ZA VAS
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.