Pršut in vino privabila na Kras (FOTO)

Že tretje leto zapored je kulinarično-vinski večer v izjemno srednjeveško vas Štanjel privabil številne obiskovalce iz Slovenije in tujine, ki so lahko razvajali svoje brbončice z vrhunskim pršutom in odličnim vinom ter izvirnimi kulinaričnimi dobrotami. Kot pravi glavna organizatorka dogodka Gaja Komel, pomagajo pa ji tudi starši Simo in Farzila Komel ter sestra Karin, so dogodek pred tremi leti zasnovali v želji po karseda butični ponudbi slovenskih in tujih pršutov z izbranimi butičnimi pršutarji ter pokušino vin vrhunskih vinarjev iz Slovenije. Izkoristiti so želeli ta čezmejni prostor ter kulinarične mojstrovine priznanih kuharskih mojstrov, ki jih ta prostor premore in ki znajo pršut povzdigniti v skorajda pravo umetnost.

To so dokazali z večerom, na katerem se je predstavilo devet pršutarjev in prav toliko vinarjev, pa še pet vrhunskih kuharskih šefov. V domači stari pršutarni Komel, kjer je Simo Komel pridno rezal 62 mesecev star pršut, so obiskovalci degustirali tudi kraški pršut Oštirjeve kmetije iz Vogelj, iz Goriških brd pa so pršute krškopoljca in križanca, stare več kot 45 mesecev, prišli ročno rezat še Nejka in Uroš Klinec ter Belica.

Vipavsko dolino je to pot zastopala kmetija Arkade Cigoj z več kot 30 mesecev zorjenim pršutom prašiča mangalica, ki so ga najmanj dve leti sami redili. Prašič, ki tehta okoli 180 kilogramov, se je prehranjeval namreč samo s koruzo, ječmenom, lucerno, krmnimi bučami, krompirjem in pašo v hrastovem gozdu. »Posebnost naše reje so prav mangalice proste reje, gre za prašiče in svinje stare balkanske pasme, ki slovijo po kakovostnem mesu, prepredenem z nitkami zdrave maščobe, visokim deležem omega 3 maščobnih kislin, izjemno in povsem belo hrbtno slanino ter z izjemnim okusom vsega, od rilčka do repa. Naš pršut so, denimo, jedli tudi na Olimpijskih igrah v Parizu, srbska televizija pa je o vzreji naših mangalic posnela petnajstminutno kmetijsko oddajo,« nam je povedal Miha Cigoj. Ob prekmurskem pršutu Kodila so svoj pršut ponujali še iz Italije (D'Osvaldo), Črne gore (Turo) in Španije (Fisan Pata Negra).

Vrhunska vina

Prednost so ta večer vseeno dali kraškim vinarjem. Joško Renčel iz Dutovelj, ki obdeluje 3,5 hektarja vinogradov in pridela 15.000 steklenic, je ponudil, na primer, izvrsten teran, vitovsko in sauvignon. Z vini Pietra (malvazijo in vitovsko) je nazdravljal Marko Tavčar iz Krepelj. Tu so bila še vrhunska vina iz Goriških brd (Aleša Kristančiča in Edija Simčiča). Vipavsko dolino so zastopala vina Guerila, Fedora in Hedele.

Iz Praprota na italijanskem delu Krasa je prišel Aleš Zidarič, sin znanega vinarja Benjamina Zidariča, ki ima lepo urejeno klet v sedmih nadstropjih in obdeluje 11 hektarov vinogradov, že peto leto pa obdeluje skoraj dva hektara vinogradov tudi v Gorjanskem ter napolni 30.000 steklenic na leto. »Tukaj se predstavljamo s teranom, malvazijo in vitovsko. Sicer pa gre nekaj več kot polovico naših vin na italijanski trg, v zadnjih letih osvajamo tudi japonski in ameriški trg,« je povedal Zidarič. Furlanijo so tokrat zastopala vina Ronco del Gnemiz.

Od pršuta do sladice

Pet vrhunskih šefov se je predstavilo z mojstrovinami, pri katerih je bil v središču pozornosti pršut. Obiskovalci so tako lahko uživali ob domačih krompirjevih njokih, polnjenih z burrato, peno šalše noninih paradižnikov in pršutom ter baziliko izpod rok Sima Komela s štanjelskega gradu. Nejka in Uroš Klinec s Plešivega sta ponudila, denimo, peperonato iz rumenih paprik z dehidriranim pršutom. Aleš Šibav in Mateja Bagar iz Restavracije Grad Kromberk sta goste razvajala s flamom iz razsoljene polenovke z želatino rumene paprike in pršutom v oljčnem olju ter posušenimi figovimi listi. Damjan Fink iz Hiše Fink iz Novega mesta je medtem pekel krškopoljca, Erik Dietz iz Fink Bistro Ajdovščina pa pico s kmečkim pršutom. Ob zaključku so postregli še s sladico, in sicer čokoladnim moussom s pršutom.

Ob vseh izbranih jedeh so ponujali domači kruh tržaške pekarne Pagna Panificio Artigianale. S siri iz kozjega in ovčjega mleka ter skuto in skuto s plesnijo sta še posebno navdušila Tom Ločniškar in Borut Kokalj z domačije Čilčevi s Pedrovega, ki redita okrog 150 koz in ovc. Večer, ki ga je s triki s kartami, kovanci in branjem misli popestril Aleksander Štrucl iz Celja, so zaokrožili še z živo glasbo in sproščenim druženjem pod grajskimi oboki.