Prva pomoč 
rešuje življenja

Kako bi ravnali, če bi se v vaši bližini nenadoma zgrudil moški, držeč se za prsi? Bi znali pomagati otroku, ki bi ob padcu s tobogana negiben obležal na tleh? Znate uporabljati defibrilator? Veste, kje je najbližji vašega doma, službe?

Ljudje radi pomagajo

Druga sobota septembra je svetovni dan prve pomoči, namenjen je ozaveščanju širše javnosti o tem, kako pomembno je znanje prve pomoči – od otroških let naprej. Glede na različne raziskave znamo laiki ponuditi prvo pomoč v primeru lažjih poškodb, drugače pa je v primeru življenje ogrožajočih poškodb in obolenj. Pri Rdečem križu, ki izvaja usposabljanja iz prve pomoči, ugotavljajo, da so ljudje pozitivno naravnani do prve pomoči. Ta rešuje življenja; je prvi korak v verigi preživetja, pa naj gre za naravno ali drugo nesrečo. Pomembno je učinkovito in hitro ukrepanje, ki preprečuje resne poškodbe.

Nesreča se lahko zgodi kadar koli, kjer koli in komur koli, kar 90 odstotkov življenj pa rešijo lokalni prebivalci! A pogosto nas ohromita strah in stres, ki ju sprožajo nenadni nesrečni dogodki, zaradi neznanja pa sta lahko še večja. Poznavanje prve pomoči je zato v vsakdanjem življenju zelo pomembno, saj lahko na kraju dogodka izvedemo nekatere pomembne ukrepe še pred prihodom nujne medicinske pomoči in človeku s tem celo rešimo življenje. Rešitev je v izobraževanju: znanje in veščine prve pomoči je treba krepiti in ozaveščati splošno javnost o pomenu prve pomoči.

Tekma s časom

Vrnimo se na začetek, k moškemu, ki se drži za prsi. Večina srčnih zastojev se zgodi zunaj zdravstvenih ustanov, na javnih krajih, prvi reševalci so skoraj vedno laiki, pravi zdravstveni tehnik Damir Bajrić, zaposlen na KO za pljučne bolezni in alergijo v UKC Ljubljana, in še, da bi morali vsi obnavljati znanje prve pomoči in vselej nujno pomagati. »Nenadni srčni zastoj se pojavi brez opozorila, ob tem srce preneha delovati, in če se pravočasno ne odločimo za oživljanje, človek lahko umre. Zavedati se moramo, da dlje kot so srčna mišica, organi in možgani brez kisika, toliko večje so nepopravljive okvare. Poleg dobre masaže srca je še kako pomembna hitra defibrilacija, saj gre pri srčnem zastoju največkrat za motnjo srčnega ritma, ki jo lahko prekinemo s tako imenovanim šokom oziroma električnim sunkom.«

Splet ponuja mnogo napotkov, videovsebin o oživljanju, a to ni dovolj, meni 24-letni Bajrić: »Pri prvi pomoči je treba narediti korak naprej, da bo postala pomoč obolelemu naša prioriteta, znati oživljati in z oživljanjem pomagati, rešiti življenje.« Preživetje posameznika je večinoma odvisno od tako imenovane verige preživetja, pove Bajrić: da prepoznamo srčni zastoj, takoj pokličemo 112, oživljamo in uporabimo AED oz. avtomatski eksterni defibrilator. Ti so navadno na javnih krajih, na trgih, v lekarnah, šolah, tudi v večjih podjetjih in trgovskih središčih.

Majčke in splet

Kljub službi in študiju (študira na visoki zdravstveni šoli v Celju) je Bajrić pred leti osnoval spletno stran nujna medicinska pomoč – NMP SLO. »Ustvaril sem jo z namenom ozaveščanja ljudi o pomenu prve pomoči oziroma poučevanja javnosti prek spleta. Stran je postala prava iniciativa za poučevanje ter v kratkem času dosegla veliko podpornikov, trenutno jih ima okrog 40.000.« In čeprav je stran namenjena predvsem laikom, širši javnosti, Bajrić objavlja tudi druge vsebine, povezane z zdravstvom.

A to še ni vse, konec februarja oziroma v začetku marca bo zaživel še portal, povezan z zdravjem in zdravstvom, pravi 24-letnik: »Bo velik zdravstveni slovenski portal. Na njem bo forum, sodelovali bodo tudi zdravniki, ki bodo odgovarjali na vprašanja uporabnikov, objavljali bomo članke o zdravstvenih temah, tam bodo blogi, tudi prosta delovna mesta v zdravstvu,« našteva Bajrić, tudi avtor štirih poučnih majčk, na katerih so prikazane osnove temeljnih postopkov oživljanja – so nekakšen plonk listek za oživljanje, pravi: »Da bi si laiki lažje znali predstavljati, kako pomagati.«