Prvi koraki v svet denarja: čuvaj, ki ga je bilo treba razbiti (FOTO)

V Muzeju in galeriji Muza na Čopovi ulici 3 v Ljubljani je na ogled razstava hranilnikov, ki so naši zvesti spremljevalci že več kot 2000 let.

»Se še spomnite prašičkov, pikapolonic in ježkov, ki so tako lepo zažvenketali, ko smo vanje vrgli kovanec?« se sprašujejo v Muzi. »Ti zabavni predmeti, pogosto povezani z otroštvom in prvimi koraki v svet denarja, so nas učili, kako pomembno je varčevati – tudi če smo jih kdaj odprli na skrivaj za kepico sladoleda. A hranilniki niso le lep spomin na otroštvo. Njihova bogata in dolga zgodovina sega vse do antike. Bili so del vsakdana odraslih in otrok, del njihove finančne vzgoje, pa tudi kulturni odsev časa, kraja in družbe, v kateri so nastali.«

Več kot 2000 let

Nova razstava v Muzi predstavlja izjemne primerke hranilnikov različnih bank in hranilnic po svetu iz zbirke Mestne hranilnice ljubljanske iz 60. let 20. stoletja. Pozneje so zbirko obogatile še dragocene zasebne donacije. Pomembni zgodovinski primerki prihajajo iz drugih slovenskih muzejev in zaokrožajo zgodbo, ki jo ti majhni, a pomenljivi predmeti pripovedujejo skozi čas.

Hranilniki so več kot le čuvaji za kovance. Spremljajo nas že več kot 2000 let – od prvih glinenih posod iz rimskih časov prek srednjeveških do sodobnih plastičnih figuric. »So odsev finančnih praks, oblikovanja, družbenih vrednot in celo politike, predvsem pa varuhi osebnih zgodb,« pojasnjujejo v Muzi. Prve oblike hranilnikov segajo v antične čase. V starem Rimu in Grčiji so ljudje kovance shranjevali v glinene posode z ozkimi odprtinami. Takšne posode so imele pogosto obliko hišic ali živali in jih ni bilo mogoče odpreti brez razbitja. Tudi na Kitajskem so okoli 2. stoletja pred našim štetjem uporabljali podobne glinene posode za shranjevanje denarja. Nekateri primerki iz dinastije Han so se ohranili do danes.

Sanje in cilji

V 19. stoletju so hranilniki postali zelo priljubljeni v Evropi in Ameriki kot orodje za učenje otrok o varčevanju. Pogosto so jih izdelovali iz keramike, porcelana, kovine ali lesa. Mnogo hranilnikov v tem času ni imelo odprtine za praznjenje, saj so jih morali varčevalci razbiti, da so prišli do prihrankov. To je simboliziralo pomembnost premišljenega varčevanja.

Angleži uporabljajo ime piggy bank. V srednjeveški Angliji so ljudje uporabljali lončeno glino, imenovano pygg, za izdelavo gospodinjskih posod. Denar so shranjevali v t. i. pygg posodice. Z leti so obrtniki začeli izdelovati posode v obliki prašičev, ker je zvenelo enako kot pig (prašič), kar je pozneje porodilo ime piggy bank.

Banke so začele v 20. stoletju deliti hranilnike otrokom kot promocijsko darilo, da bi jih spodbudile k odprtju varčevalnega računa. Ti hranilniki so pogosto imeli logotip banke in varnostni mehanizem s ključkom ali posebno odprtino za banko. »Ob hranilnikih ne razmišljamo le o prihrankih, temveč tudi o pomenu, ki so ga imeli za njihove lastnike. Pogosto so povezani s sanjami in cilji, ki so jih ljudje poskušali doseči z varčevanjem. A njihova zgodba presega osebno raven – pove nam lahko marsikaj tudi o širših družbenih spremembah,« pravi Urška Purg, kustosinja razstave. So kazalniki razvoja industrije in uporabe materialov: od gline ali kovine do plastike – treh najpogosteje uporabljenih materialov. Prek njih se vije tudi zgodba o narodnem prebujanju, kar je razvidno na primeru uvajanja slovenščine.

Purgova dodaja, da predstavljeni hranilniki prehajajo skozi sfere družbe in jo osvetljujejo iz najrazličnejših zornih kotov: od predstav o družbeni večvrednosti do upodobitev fantazijskih bitij in literarnih junakov pa vse do simbolov mladinskega varčevanja, kjer so banke in hranilnice oblikovale lastne simbole, kot so recimo pikapolonica, Striček Cvenk, zmaj Žvenketaj ali delfinček. Razstava vključuje pričevanja ljudi o njihovih prvih hranilnikih in prihrankih. Od sladoleda, igrač in kopalk do mopeda ali poroke – vsak hranilnik je hranil tudi zgodbo.

»Obiskovalce vabimo, da prispevajo svoje spomine ali morda celo svoj stari hranilnik, ki bi lahko postal del muzejske zbirke,« je sklenila Purgova. Razstava bo na ogled do 8. februarja 2026.