Spektakel na nebu, kakršnega Evropa ni videla že 27 let: Sonce bo nad Slovenijo zakrito več kot 84 odstotkov

Pogled proti nebu bo v sredo, 12. avgusta, ponudil prizor, kakršnega v Sloveniji nismo videli že skoraj tri desetletja. Luna bo prekrila sonce, nekateri deli celine bodo za kratek čas utonili v popolni temi, iz Slovenije pa bomo lahko spremljali globok delni sončni mrk. V Ljubljani bo zakritih več kot 84 odstotkov Sončeve ploskve, na Gorenjskem še več. A pozor, najlepši del predstave se bo zgodil tik pred sončnim zahodom.

Evropo prihodnjo sredo čaka izjemen nebesni dogodek. Luna bo potovala neposredno med Zemljo in soncem ter na njegov del vrgla svojo senco. To bo prvi popolni sončni mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Pas popolnega mrka bo prečkal dele severne Rusije, Grenlandije in Islandije, nadaljeval pot čez severni Atlantik ter dosegel Španijo in majhen del Portugalske. Tam bo Luna za kratek čas popolnoma prekrila sonce, dan pa se bo spremenil v noč. Popolna faza bo za večino opazovalcev trajala manj kot dve minuti, v bližini središča poti mrka pa največ približno dve minuti in pol.

V drugih delih Evrope bo viden delni sončni mrk. Med državami, iz katerih bo mogoče spremljati prizor, je tudi Slovenija.

V Ljubljani bo zakritih več kot 84 odstotkov Sonca

Pri nas se dan ne bo spremenil v popolno temo, saj Slovenija leži zunaj pasu popolnega mrka. Kljub temu bo prizor vse prej kot zanemarljiv. Mrk se bo v Sloveniji začel okoli 19.24 oziroma 19.25. V Ljubljani bo največjo vidno fazo dosegel okoli 20.12, ko bo zakritih približno 84,22 odstotka Sončeve ploskve. Le nekaj minut pozneje bo Sonce zašlo.

Še nekoliko bolj izrazit bo mrk na Gorenjskem. V Kranju bo zakritost dosegla približno 86,26 odstotka. V Celju bo zakritih okoli 79,97 odstotka Sonca, v Mariboru 79,49 odstotka, v Novem mestu pa približno 77,55 odstotka.

Luna bo sprva počasi zarezala v Sončevo ploskev. Videti bo, kot da bi nekdo iz sonca odgriznil velikanski kos. Zakriti del se bo nato povečeval, dokler nad obzorjem ne bo ostal le še svetel, ozek srp.

FOTO: Mavric Pivk, Delo

Najlepši del lahko zakrijejo hribi

Slovenski opazovalci bodo morali kraj izbrati premišljeno. Sonce bo ob vrhuncu mrka že zelo nizko nad zahodnim obzorjem. Pogled lahko hitro zakrijejo bližnji hribi, drevesa, hiše ali druge ovire.

Najboljše bodo višje in odprte lokacije z neoviranim pogledom proti zahajajočemu soncu. Prebivalci kotlin in krajev, obdanih s hribi, lahko najglobljo fazo mrka zamudijo, saj bo sonce z njihovega zornega kota izginilo že pred astronomskim sončnim zahodom.

Prav nizka lega sonca pa lahko poskrbi za posebno dramatičen prizor. NASA opozarja, da bo v večjem delu celinske Evrope Sonce zašlo, ko bo še vedno delno zakrito. Ob jasnem vremenu se tako obeta nenavaden sončni zahod v obliki tankega svetlečega srpa.

Popolne teme pri nas ne bo. Svetloba pa bi lahko postala opazno šibkejša in nenavadna, še posebno tam, kjer bo zakritost največja.

FOTO: Mavric Pivk, Delo

Nikar ne glejte brez zaščite

Čeprav bo Sonce tik nad obzorjem in večinoma zakrito, neposredno gledanje vanj ne bo varno. V Sloveniji popolne faze ne bo, zato ne bo niti trenutka, ko bi smeli mrk gledati s prostimi očmi.

Navadna sončna očala, tudi zelo temna, ne zadoščajo. Potrebna so posebna očala za opazovanje sončnega mrka oziroma zaščitni filtri, ki ustrezajo mednarodnemu standardu ISO 12312-2. Takšni filtri so več tisočkrat temnejši od običajnih sončnih očal.

Pred uporabo je treba preveriti, ali so očala opraskana, preluknjana ali drugače poškodovana. Poškodovanih očal ne smemo uporabljati. Posebej previdni morajo biti tudi starši, ki bodo mrk spremljali z otroki.

Sonce je nevarno opazovati tudi skozi daljnogled, teleskop ali fotoaparat brez ustreznega filtra, nameščenega na sprednjem delu naprave. Sončni žarki se v optični napravi zberejo in lahko poškodujejo oči ali opremo. Običajnih očal za mrk prav tako ne smemo držati pred daljnogledom ali teleskopom.

Varnejša možnost je posredno opazovanje, denimo s preprostim projektorjem z majhno odprtino, ki podobo Sonca preslika na drugo površino.

Po mrku bodo nebo preplavili utrinki

S sončnim zahodom se nebesna predstava 12. avgusta še ne bo končala. V noči na 13. avgust bo namreč vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov.

Razmere bodo letos posebno ugodne, saj bo Luna v mlaju in s svojo svetlobo ne bo zakrivala šibkejših meteorjev. Ob jasnem nebu in daleč od mestnih luči bo mogoče opazovati številne utrinke. Najboljše razmere bodo pred jutrom, ko bo ozvezdje Perzeja višje na nebu.

Slovencem se tako obeta redka dvojna predstava. Najprej bo Luna ob sončnem zahodu prekrila večino Sonca, nekaj ur pozneje pa bodo čez temno nebo švigali Perzeidi.

Vse bo seveda odvisno od vremena. Če bodo oblaki prizanesli, bo 12. avgust eden najbolj nepozabnih astronomskih večerov zadnjih let.