Prvi s trolejbusom, prvi z ekobusom

Manj znano je, da je bil Piran prvo mesto na ozemlju Slovenije, po katerem so se vozili na elektriko. Že leta 1909 so imeli trolejbus. Tudi danes so Pirančani napredni, 105 let pozneje prvi pri nas vozijo z električnima avtobusoma. Brezplačno vozita na relaciji parkirišče Fornače – Tartinijev trg in seveda zagotavljata do okolja prijazno rešitev prevoza domačinov in turistov znotraj mesta oziroma rešujeta tako rekoč večne zadrege, ki jih imajo s prometom.

No, danes so te zagate mediteranskega mesteca, ki seveda ni bilo narejeno za avtomobilski promet, povezane predvsem z dostopom do njega oziroma s parkiranjem. Električna minibusa ta problem vsekakor nekoliko rešujeta, dobrih sto let nazaj pa so bili Pirančani s trolejbusom inovativni zaradi odrezanosti od železnice.

Ob koncu 19. stoletja je Piran štel mnogo več prebivalcev kot danes. Bilo jih je skoraj 13.000, danes jih ima slabih 5000 in še to veliko takih, ki so tam prijavljeni, a hodijo vanj občasno kot »vikendaši«. Ob prelomu stoletja mu je pretila nevarnost, da ga ozkotirna železnica Parenzana (Porečanka), ki so jo takrat načrtovali med Trstom in Porečem, obide. Mestni očetje so se zavedali nevarnosti nazadovanja mesta, a se je na žalost zgodilo prav to, saj so dobili najbližjo postajo v dobrih 5 kilometrov oddaljeni Luciji.

Elektriko za pogon proizvajala termoelektrarna

Ob odprtju železnice leta 1902 so tako piranski mestni očetje cesarsko-kraljevo železniško ministrstvo na Dunaju zaprosili za koncesijo za gradnjo tramvajske proge med Piranom in Lucijo, po kateri bi vagone vlekli konji ali bi bili na električni pogon. Med čakanjem na koncesijo so kot začasno rešitev najprej uvedli običajne konjske vprege, ki pa se na luknjastih cestah niso obnesle. Ker odgovora z Dunaja glede koncesije za tramvajske tire niti po več letih ni bilo, so za javni promet 24. oktobra 1909 uvedli trolejbusno progo, za katero niso potrebovali dovoljenja z Dunaja. Elektriko za pogon trolejbusov je proizvajala termoelektrarna, ki jo je v bernardinski ladjedelnici že leta 1885 zgradil Francesco Apollonio.

Ker so se ob sunkih burje ali ob izogibanju preostalemu prometu trolejbusu pogosto snemali tokovni odjemniki in ker ni bil kaj prida udoben, se ni najbolje izkazal. Zato so leta 1911, ko je končno prišla z Dunaja koncesija za tire, začeli graditi tramvajsko progo. Odprli so jo 20. junija 1912 in zaprli 31. avgusta 1953. Tramvaj namreč ni mogel več konkurirati vse močnejšemu in udobnejšemu avtobusnemu prometu.

Električni Dostavko

In danes za trolejbusom in tramvajem vozita po Piranu dva prva mini ekoavtobusa v Sloveniji. Vsak sprejme 17 potnikov, poganja ju poseben elektromotor, ki energijo črpa iz 18 v dno vozila vgrajenih svinčenih akumulatorjev. Občina ju je za 96.000 evrov kupila v sklopu projekta EU Podpora trajnostnim oblikam mobilnosti Adria. MOVE IT! Omenjeni projekt je sofinanciran iz čezmejnega programa sodelovanja IPA Adriatic.

To pa nista edini piranski električni vozili. Od lani po mestnih uličicah vozita tudi električni Dostavko, ki je namenjen dostavi blaga, in Maestro, ki je namenjen prevozu petih oseb. Tudi njuna uporaba je brezplačna in mnogo domačinov še zlasti v povečanju števila vozil, kot je Maestro, vidijo nadaljnje reševanje piranskih prometnih zadreg.