Dvomov ni več: prvi vlak bo po drugem tiru res zapeljal 11. marca, kot je uprava 2TDK napovedala že pred več meseci. Doslej so položili več kot 22 kilometrov tirov. Ker jih zdaj položijo več kot tisoč metrov na teden, bi morali zadnje tire položiti prve dni marca. Seveda bo vlak vlekla dizelska lokomotiva in marca letos še ne bodo vozili komercialni vlaki. Vsa preostala dela na tiru bi morali po pogodbah končati septembra 2026, a bodo (neuradno) trajala predvidoma še do konca leta, še mesec ali dva pa bosta nujna za dokončno vzpostavitev nadzora, testiranje proge in vodenje vlakovnega prometa.
Pogled iz delovne kabine stroja na drugem tiru FOTO: Blaž Samec
Redni prevozi z vlakom na drugem tiru se bodo začeli šele čez približno eno leto. To je sicer nekoliko pozneje, kot je bilo napovedano ob začetku del, vendar bo zamuda ob uresničeni tako zahtevni in kompleksni nalogi v bistvu zanemarljiva. Vzrokov za zamik dokončanja del je bilo več. Najprej zamuda zaradi predolge revizije oddaje naročila pri viaduktu Glinščica in zamuda pri uvajanju delavcev v delovni proces. Najpomembnejši vzrok pa so bili sicer pričakovani, vendar obsežni kraški pojavi. Še posebno vztrajne ovire so se pojavile v povsem zadnji fazi vrtanja predorov, ko so morali dodatno projektirati premostitve v podzemlju in se prilagajati zahtevnim kraškim razmeram globoko pod zemljo. Vse to je zahtevalo najmanj pol leta dodatnega časa. Dodatna dela so bila potrebna pri gradnji opornikov tako pri viaduktu Glinščica kot pri viaduktu Vinjan. V predoru T1 (predor Lokev) so morali zgraditi armiranobetonsko premostitveno konstrukcijo, dolgo 30 metrov, v predoru T2 (predor Beka) pa kar štiri podzemne ločne mostove: dva v glavni (dolga 25 in 35 metrov) in dva v servisni cevi (40 in 45 metrov). Na odprtem delu trase so v zadnji fazi gradnje odkrili še vrtačo, prek katere so morali zgraditi prednapeto betonsko ploščo v dolžini 33 metrov na obeh tirih. Poleg teh premostitev so na odprtem delu trase na devetih mestih okrepili tla z armiranobetonskimi ploščami, dolgimi od osem do 15 metrov.
Naložba ostaja v okviru investicijskega načrta iz leta 2019.
Zaradi vseh ovir bo izvajalec (Kolektor CPG) šele februarja zaključil vsa betonska dela v predorih in zunaj njih. Prav usklajenemu delu izvajalcev na prvem sklopu in izvajalcev tretjega sklopa se je treba zahvaliti, da bodo tiri položeni le kratek čas po zaključenih betonskih delih. S položitvijo tirov projekt drugega tira seveda ne bo končan. Šele čez približno en mesec bodo lahko začeli graditi dva velika temelja v obliki vodnjaka, ki bosta zadrževala velik plazovit hrib v dolini Glinščice. Za ta dva vodnjaka bodo potrebovali od osem do devet mesecev. Zgrajena morata biti pred rednim obratovanjem proge. Poleg teh bodo do sredine leta 2028 zgradili še štiri vodnjake in dodatne drenaže. Vse to v prvotni projektni dokumentaciji ni bilo predvideno, saj se je plazenje hriba pojavilo šele po obsežnih gradbenih delih v dolini Glinščice.
22 KILOMETROV tirov so do zdaj položili.
Dodatna dela zahtevajo čas in s tem tudi nekaj denarja, toda tako uprava 2TDK kot ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek vztrajata, da kljub dodatnim stroškom za nepredvidena (in dalj časa trajajoča) dela investicija ne bo presegla zneska iz prvega investicijskega programa, ki so ga zapisali na začetku leta 2019 (1,194 milijarde evrov). Iz 2TDK so nam odgovorili, da vrednost del ostaja v okviru sklenjenih pogodb, čeprav smo tudi od izvajalcev tretjega sklopa neuradno izvedeli, da bo že sama zamuda zahtevala manjše podražitve. Gradnja drugega tira bi trajala še dlje, če se izvajalci prvih dveh sklopov (Kolektor CPG in Yapi Merkezi) ne bi dogovorili z izvajalci tretjega sklopa (Kolektor IGIN, SŽ ŽGP, GH Holding in YM Construction), da bodo s pomočjo medsebojnega usklajevanja dela izvajali istočasno. To seveda ni vedno mogoče. Tire so, kot kaže, lahko položili ob sočasnih delih, vozno mrežo so lahko postavili le na določenih odsekih in jo bodo nadaljevali šele v prihodnjih mesecih (pogodbeni rok je konec maja). Podobno je z nameščanjem zelo občutljivih in sodobnih signalno-varnostnih naprav. Te bodo začeli nameščati šele, ko bodo groba gradbena dela v celoti končana. Zaradi zahtevanega sosledja del bo drugi tir namesto septembra dokončno dograjen šele konec leta 2027 (o tem naj bi se dogovorili še z novim aneksom), potem pa bo veliko odvisno od testiranja in uvajanja vlakovnega prometa, ki ne steče tako enostavno, kot se to lahko zgodi na avtocesti.
Ministrica Alenka Bratušek zagotavlja, da kljub dodatnim stroškom za nepredvidena dela investicija ne bo presegla zneska iz prvega investicijskega programa. FOTO: Blaž Samec
Večina zahtevnih gradbenih del je minila brez večjih zapletov ali nesreč, najtemnejšo senco na izvedbo pa je lani med gradnjo metal turški partner Yapi Merkezi, ki je zaradi svojih finančnih težav na drugih gradbiščih po svetu razglasil insolventnost in umaknil veliko večino svojih delavcev z gradbišča, s tem pa seveda močno obremenil slovenske gradbenike, ki so morali prevzeti večino del. Poleg tega je turško podjetje v ponedeljek napovedalo sodno reševanje spora s slovensko državo, češ da mu država ni zagotovila vseh pravic, ki naj bi jim pripadale po meddržavnem sporazumu med Turčijo in Slovenijo iz leta 2004. Turki zahtevajo (pozor: od države, in ne od naročnika del) zaradi domnevnih kršitev omenjenega sporazuma 330 milijonov evrov, to pa je celo več, kot so prejeli v štirih letih za več kot 500 delavcev in v celoti opravljeno delo. Družba 2TDK nam je tudi odgovorila, da pripravljajo razpisno dokumentacijo za javno naročilo, s katerim želijo pridobiti neodvisnega sodnega izvedenca, ki bo ponovno pregledal dokumentacijo in objekte, da bi ugotovil, koliko so vibracije pri vrtanju predorov vplivale na škodo na stanovanjskih hišah na vplivnem območju gradnje drugega tira. Razpisne dokumentacije še niso pripravili, pričakujejo pa, da bo izvedenec svoje delo opravil v štirih mesecih od podpisa naročila.
Zaradi konfiguracije terena gre za eno zahtevnejših gradbenih del. FOTO: Leon Vidic
Najtemnejšo senco na izvedbo je lani med gradnjo metal turški partner Yapi Merkezi. FOTO: Blaž Samec
