Psici iz Trbovelj tudi uradno nevarni

TRBOVLJE – Prebivalci naselja, imenovanega Nasipi, v Trbovljah so nas poklicali, ker njihovo okolico ustrahujeta dve psici staffordski terierki. Kot pravijo, njuna lastnica, 29-letna Vildana Selman, po njihovem prepričanju ne poskrbi za ustrezno varovanje dveh nevarnih psov. S svojima travmatičnima zgodbama sta se izpostavili Tina Letnar in Ljudmila Senegačnik.

Napadalna lastnica jo je udarila

»S kolegico sva sprehajali pse, ko sta naju napadli psici,« je pripoved začela Trboveljčanka Tina Letnar. »Psi so bili spuščeni. Hodili so kakšnih sto metrov pred lastnico in se zapodili v najine pse. Za njima je priletela lastnica. Namesto da bi ju prijela in pripela, kakor bi se spodobilo, je še ona znorela. Začela je metati kamne v naju. Mene je udarila po obrazu in mi prebila ličnico, kolegici pa je pozneje razbila okno na avtomobilu.« Seveda sta takoj poklicali policijo in podali kazensko ovadbo. Vendar se jima je dekle zasmililo in sta odstopili od pregona.

Še ena grenka izkušnja

Podobno je razlagala tudi Ljudmila Senegačnik. Nič hudega sluteča se je na sprehod odpravila s psičko Tiso, ko se je zgodilo: »Kot skoraj vsak dan sem šla s psičko dol med hišami na sprehod. Kakšnih 500 metrov nižje se je psička podelala, zato sem se sklonila in pobirala iztrebke. Kar naenkrat sta se za mano pojavili tisti psici, brez laježa.« Ljudmila je padla na kolena, da je imela vsa modra. »Branila sem svojo psičko in se vrgla s telesom čez njo. Potem sta mene napadali in me obkolili. Pogrizli sta me po rokah. Psičko pa tam, kjer jo nisem zaščitila, se pravi po bedrih in glavi.«

Na pomoč k strokovnjaku

Ljudmila je kričala na ves glas in slišal jo je neki moški iz bližnje hiše, ki ji je takoj pritekel na pomoč. »Možakar je začel brcati psa, da ju je pregnal, drugače bi me lahko zagrabili za vrat ali me hujše poškodovali.« Od takrat naprej se Ljudmila ne upa brezskrbno sprehajati: »Sploh ne vem, kdaj sta me pogrizli. Glavni šok pa je prišel pozneje. Ta strah. Zdaj hodim k psihiatrinji, ki je rekla, da se pozna postravmatski sindrom. Od tistega časa naprej nisem šla več v tisto smer in nikoli več ne bom šla, dokler bodo tisti psi tam. Čisto nihče pa nič ne ukrepa.«