Punta je bila včasih ožja

Za Piran od nekdaj velja, da kjer koli zakoplješ, se kaj pokaže. Tako je bilo tudi med arheološkimi izkopavanji na trgu pri cerkvici Marije zdravja, ki je pri svetilniku na rtu Punte. Pod plastjo asfalta so se že kmalu pokazali tlorisi objektov oziroma njihove kamnite ostaline, ki pripovedujejo, kako se je mesto na skrajnem koncu Punte razvijalo v srednjem veku.

»Tu vidimo zidove oziroma temelje dveh hiš, to je ohranjen prag vhodnih vrat, to je notranji tlak, tam je zunanji tlak, tole je ostanek spodnjega dela opečnega dimnika, ta del objekta je starejši ter kasneje dozidan in zadaj je vidna tlakovana cesta, ki je potekala z linijo obzidja oziroma valobrana. Z njim so ta priobalni del zavarovali pred morjem. Obstaja slika, ki na tem mestu kaže visoko škarpo. Med prvo in drugo vojno so jo skupaj z bližnjimi hišami porušili. Leta 1950 je pred cerkvico tako nastal današnji trg, ki je bil najprej tlakovan, kasneje pa asfaltiran,« je ob koncu izkopavanj pojasnjeval Rene Masaryk, vodja arheologov iz skupine Stik.

Nova podoba nabrežja

Za Piran dokaj obsežna izkopavanja, ki so posledica odločitve občine, da bo prenovila Prešernovo nabrežje od hotela Piran do rta Punte, so vzbudila precej zanimanja. Prvo besedo so dobili arheologi, konservatorji pa bodo z zavodom za varstvo kulturne dediščine na podlagi njihovih ugotovitev oblikovali smernice za izvedbo nove podobe nabrežja. Projekt vsebuje tudi premislek o tem, kako enotneje urediti zunanjo podobo teras tamkajšnjih gostinskih lokalov, kar med gostinci že vzbuja nejevoljo.

Izkopavanje se je začelo decembra s poskusnimi arheološkimi sondiranji vzdolž celotne obale Prešernovega nabrežja od kopališča pred hotelom Piran do konca Punte. Na podlagi ugotovitev so se odločili, da januarja dodatno temeljiteje raziščejo trg pred cerkvico. Kot kaže, bo ta javni prostor, ki je bil do zdaj parkirišče, prišel prvi na vrsto za prenovo in bo novo vsebino dobil že do letošnjega poletja.

Punta je bila ožja

Med izkopavanji so se pokazali dobro ohranjeni tlorisi temeljev dveh hiš in notranji tlaki. Deli najstarejših temeljev bi lahko bili srednjeveški. Kot je pojasnil Masaryk, sta hiši tam stali še v začetku 20. stoletja. Poleg tega se je pokazal srednjeveški mestni zid, domnevno iz 13. stoletja. »Če bi hoteli ugotoviti njegovo starost in odkriti vsebino starejših slojev, bi morali kopati globlje, saj je bilo morje nekoč nižje. Na enem mestu smo poskusno kopali globlje, a se je pokazal le naplavljen prod, tako da sklepamo, da ta predel v rimskem ali srednjem veku še ni bil poseljen, saj je bilo tu morje.« Sicer pa segajo prvi pisni viri, ki omenjajo Piran, v 6. stoletje. Arheologi so na nekaterih drugih krajih odkrili tudi njegovo prazgodovinsko in antično poselitev. A Masaryk pravi, da na rtu Punte ni mogoče kopati globlje, ker bi s tem uničevali to, kar so odkrili do zdaj.

Zdaj vemo, da je bila Punta v 13. stoletju in kasneje precej ožja, saj so ugotovili, do kod jo je obdajalo morje in kje je bil v enem primeru ob poslopjih dostop do morja v obliki stopnišča, v drugem pa v obliki spusta. Razen nekaj novcev iz prejšnjih dveh stoletij in razbite srednjeveške keramike, ki so jo Pirančani nekoč odmetavali kar v morje, drugih posebnih najdb niso odkrili.

Izkopavanja naj bi končali že sredi tega meseca, občina pa se bo v sodelovanju s konservatorji restavratorskega centra Ljubljana in zavodom za varstvo kulturne dediščine odločila, ali bodo ostale vidne. Morebitno pokritje s pohodnim steklom ni najboljša izbira, ker so izkopanine ob plimi skoraj na višini morske gladine, zato bi se na spodnji strani stekla kmalu razrasle priobalne rastline.