Pust mesopust pihnil topol, lesko, jelšo

V daljših obdobjih suhega vremena je v celinski Sloveniji obremenjenost zraka s cvetnim prahom jelše visoka. Letos so se prvi cvetovi jelše v Ljubljani pojavili 20 dni prej kot v dolgoletnem povprečju 1960–2013. Podobno zgodnji so bili v letih 2008, 1994 in 1975.

Moške mačice so daljše od ženskih

Črna jelša je samonikla po vsej Evropi razen v Skandinaviji. V rodu listopadnih dreves iz družine brezovk je skupaj 35 vrst, 3 rastejo tudi v Sloveniji. Med njimi je najpogostejša črna jelša (Alnus glutinosa). V Sloveniji je razširjena v nižinskih predelih, zlasti na vlažnih rastiščih ob potokih, manjših rekah in močvirjih. Največ je je v Prekmurju ob Muri in Ledavi. V tem delu Slovenije je gospodarsko pomembna in jo imenujejo tudi prekmurska smreka.

Cvetovi so enospolni. Moške mačice so daljše od ženskih, na drevesu pa se pogosto pojavijo, še preden jelša olista. Večinoma jih oprašuje veter, pa tudi čebele. Od brez se jelša loči po tem, da so ženske mačice olesenele in po dozorevanju ne razpadejo, ampak se razprejo in izpustijo seme.

Zasaja se na območja, kjer je v tleh premalo dušika. Ta drevesa namreč v svojih koreninah vzpostavijo simbiozo z bakterijami, ki nase vežejo dušik iz ozračja in ga pretvorijo v nitrate, ki jih odlagajo v zemljo. Te nato porabi drevo, preostanek pa ostane v tleh in jo s tem obogati. Za tla je koristno tudi odpadlo listje jelš, ki daje odličen kompost.

Cvetni prah leske

Na spletnih straneh Arsa redno najdete napovedi obremenjenosti zraka s cvetnim prahom; pripravljamo jih v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano.

V zraku bo srednje visoka koncentracija cvetnega prahu leske. Pri posameznikih, preobčutljivih za cvetni prah jelše ali leske, se lahko pojavijo alergijske reakcije. V zraku so tudi nizka koncentracija cvetnega prahu cipresovk/tisovk in posamezna zrna cvetnega prahu topola, jesena in nizkoalergogenega bresta.

Za prenašanje cvetnega prahu je najpomembnejši veter. Zrna se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki in zgradbi. Predvsem velikost in teža vplivata na to, kako hitro se bo cvetni prah posedel iz zraka oziroma kako daleč ga bo veter zanesel.

Pri ugodnih vetrovih lahko zrnca cvetnega prahu, ki so mikroskopsko majhna, zanese tudi desetine kilometrov daleč. Če je mešanje zraka po višini močno, zanese cvetni prah tudi precej visoko, kljub temu pa so razmere v gorah ugodnejše kot v nižinah.

Nasvidenje zima – dobrodošla pomlad

Letošnji začetek pomladi sovpada s pustno soboto. Kar mogoče pomeni, da bomo zimo resnično pregnali. Po Sloveniji v teh dneh lahko izmerimo razmeroma visoke temperature zraka, ponekod so bile dosežene tudi rekordne ravni za ta čas. Vendar astronomska pomlad šele prihaja, čeprav je glede na razplet vremena prava že tu, in so še možni vdori hladnega zraka ter zimske razmere. Astronomska pomlad je vezana na položaj Zemljine orbite. Letni časi so razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Nastanejo zato, ker je Zemljina lastna os vrtenja nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli Sonca (ekliptika). Tako v različnih letnih časih sončni žarki padajo pod različnimi koti.

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je v astronomiji in geografiji dan, ko je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat na leto, in sicer prvič okoli 21. marca (na severni polobli pomladno enakonočje in začetek pomladi, obratno na južni polobli) in drugič okoli 23. septembra (na severni polobli jesensko enakonočje in začetek jeseni, obratno na južni polobli). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod njim.

Astronomska pomlad je običajno približno tri tedne poznejša od meteorološke. Ta vključuje cikel letne temperature zraka. Astronomska sezona je lahko spremenljiva, kar iz leta v leto otežuje primerjavo. Za potrebe meteorološkega koledarja je zato leto razdeljeno na štiri enake trimesečne sezone. Te sovpadajo z našim gregorijanskim koledarjem, ki omogoča lažjo statistično vrednotenje meteoroloških meritev in napovedi. Po meteorološkem koledarju se pomlad začne 1. marca. Sezone so določene kot pomlad (marec, april, maj), poletje (junij, julij, avgust), jesen (september, oktober, november) in zima (december, januar, februar).

Mesopust

Pustni čas je tesno povezan z veliko nočjo, ki je premakljiv praznik in je na vrsti prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni (velika noč je med 22. marcem in 25. aprilom). Letos bo šele 20. aprila, po 15. aprilu, ko bo polna luna. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz mesopusta, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu opusti meso. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu praznovanje pusta ali pustovanje, pust. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni štiridesetdnevni post.

Napoved:

Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Več oblačnosti in možnosti za občasne manjše padavine bo v vzhodni polovici države, pihal bo severni veter.

Napoved od 6. do 11. marca

V četrtek bodo naši kraji po nekaj dnevih nestabilnega vlažnega vremena postopno prehajali v severozahodni do severni zračni tok, k nam bo začel dotekati bolj suh zrak, iznad zahodne Evrope se bo nad Alpe, Jadransko morje in zahodni Balkanski polotok razširilo območje visokega zračnega tlaka.

Prevladovalo bo suho in postopno vse bolj sončno vreme. Sprva bo še pihal okrepljen severni veter. Jutra bodo sveža, dnevne temperature pa bodo večinoma nad 10 °C.