
Galerija

Kot je znano, SDS zbira podpise za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Prvak stranke Janez Janša ob tem meni, da bo referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, test pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami.
Leta 2023 je 121 ljudi prejemalo izjemne pokojnine, iz državnega proračuna namenjenih 737.047 evrov.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko ocenjuje, da gre pri zbiranju podpisov za razpis zakonodajnega referenduma za zlorabo inštituta referenduma. Biti politični boj na plečih kulture in umetnosti se ji zdi skrajno neprimerno in absolutna zloraba, je bila ostra.
Izjemne pokojnine za dosežke v umetnosti bodo lahko tudi v prihodnje podeljene na podlagi zakona iz leta 1974, v katerem so po ugotovitvah računskega sodišča merila arbitrarna in nedodelana ter ne zagotavljajo možnosti za enako obravnavo oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju. V novem, za SDS spornem zakonu pa so opredeljena merila, kaj naj bi se razumelo kot izjemni umetniški dosežek. Do najvišjega dodatka k lastni pokojnini, kar bi lahko skupaj naneslo največ 3055 evrov, bi bili upravičeni le prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, do polovične odmere dodatka pa prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali reda za zasluge, ki se hkrati ponašajo s še najmanj eno od 23 nagrad s seznama, navedenega v zakonu. Dodatek se po novem ne deduje.
Statistika Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kaže, da je leta 2023 121 ljudi prejemalo izjemne pokojnine po zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (v umetnosti, športu, znanosti ...). Od tega je bilo 66 upravičencev, ki so si jo prislužili, in 55 svojcev, ki so »podedovali« pravico v obliki vdovske, družinske ali dela vdovske pokojnine. Proračun je za to namenil 737.047 evrov, je pred dnevi poročalo Delo.
Zato nas je zanimalo, koliko bi omenjeni referendum, če seveda bo, stal slovenske davkoplačevalce. Tako nam je Tina Hrastnik iz Službe Državne volilne komisije sporočila, da »na podlagi izračuna stroškov evropskih volitev in posvetovalnih referendumov, ki so bili izvedeni junija 2024, ter na podlagi izračuna višine nadomestil volilnim organom (v skladu s prenovo plačnega sistema, ki prinaša novo osnovo za izračun nadomestil) je mogoče oceniti, da bi stroški referenduma v letošnjem letu znašali približno 6,6 milijona evrov. Od tega bi stroški za nadomestila volilnim organom znašali približno 3,7 milijona evrov, ostali stroški (vključno z najemom volišč, stroški informacijske podpore, poštnimi stroški, tiskom in distribucijo volilnega gradiva idr.) pa približno 2,9 milijona evrov.«