Razkrivamo novo sestavo parlamenta: po novem sta notri še Resni.ca in Pirati

V zadnjih dneh predvolilne bitke je Slovenija na nogah. Priča smo predvolilni tekmi, kakršne še ni bilo. Dnevne novice zapolnjujejo poročila o nezakonitih prisluhih, tujih vohunih, demontaži pravne države, namesto da bi se stranke in volivci ukvarjali s tem, kako bomo v prihodnosti živeli bolje, imeli dobre plače, delujoče zdravstvo in dostopna stanovanja – ter pod Julijci ustvarili slovansko Švico.

Kot kaže najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je za Siol izdelal Valicon, nas čaka izjemno pisana sestava novega parlamenta: kar osem strank naj bi po novem grelo sedeže v našem hramu demokracije. Poleg tistih dobro poznanih še dve novinki: Pirati in Resni.ca, ki sta se v finišu predvolilnega boja spet uvrstili v parlament, vsaka s 4 poslanci. Kot kaže, bodo v nedeljo najbolj na trnih prav v teh strankah, saj so po javnomnenjski podpori tik nad mejo uvrstitve v parlament: Pirati s 4,3 % in Resni.ca s 4 %. Če jim v nedeljo uspe, bodo, kot kaže, prav v teh dveh strankah krojili sestavo nove vlade. In še zanimivo: Vladimir Prebilič je dokončno "out", njegov prerod ima samo še 3,2-odstotno podporo.

Računica je sledeča: 

• Levi blok: Svoboda (26) + Levica z Vesno (8) + SD (7) imajo skupaj 41 poslancev.
• Desni blok: SDS (23) + Demokrati (9) + NSi s SLS in Fokusom (7) pa 39 poslancev.
• Za sestavo vlade je treba zbrati 46 glasov poslancev.

(Op.: če se vam infografika ne naloži, osvežite stran)

Povolilna matematika bo zahtevna, novinca mešata štrene

Za sestavo vlade blok potrebuje 46 poslanskih glasov. To pomeni, da mora Robert Golob v prihodnjih tednih v svoje vrste pridobiti še najmanj Piratsko stranko v javnosti slabo poznanega Jasmina Feratovića, s čimer bi prišel na 45 glasov, a to za stabilno vlado ni dovolj, saj bi mu potrebno večino za vladanje zagotovila (ali pa ne) zgolj oba poslanca manjšin, ki pa praviloma v parlamentarni demokraciji ne želita biti jeziček na tehtnici. Golob bi zato verjetno iskal podporo tudi pri Anžetu Logarju, ki si premeteno pušča vrata odprta in bi s svojimi 9 poslanci lahko Golobu zagotovil udobno vladanje.

Še težje delo bi imel Janez Janša. K svojim 39 poslancem bi najbrž lahko dodal glasove Resni.ce. Z liderjem Zoranom Stevanovićem se uradno sicer ne marata preveč (Resni.ca je nastala kot protisistemsko gibanje prav v času Janševe covid vlade), a stališča Resni.ce in SDS so si programsko precej blizu, ko gre za vprašanja tradicionalnih vrednot, zunanje politike, gospodarske liberalizacije in podobno. A tudi 43 poslancev tovrstne koalicije je premalo, zato bi Janša moral v svoje vrste privabiti še Pirate ali pa snovati nekakšno "koalicijo narodne enotnosti" z, denimo, SD-jem Matjaža Hana.

Po znameniti nedelji, 22. marca 2026, je tako trenutno najbolj verjetna koalicija Goloba (26) + Hana (7) + Mesca (8) + Logarja (9), ki bi novemu-staremu premierju Robertu Golobu zagotovila 50 glasov podpore. 

Stavnice največ verjetnosti za premierski stol pripisujejo Janši

Zanimivo je, da stavnice kljub vsem javnomnenjskim raziskavam še naprej pripisujejo največjo možnost za novega premierja Janezu Janši. Na stavnici Polymarket je verjetnost njegove vlade trenutno 68-odstotna, Golobove pa 29-odstotna. Omenjajo še Anžeta Logarja, ki ima 3 % verjetnosti za položaj predsednika vlade. 

Stavnice na Polymarketu: verjetnost, da bo Janša sestavil novo vlado, je po mnenju javnosti 68-odstotna. Verjetnost Golobove vlade je precej manjša, manj kot tretjinska, ocenjujejo stavničarji, je pa res, da je v zadnjem času ta verjetnost večja: kot kaže, afere s prisluhi bolj koristijo Golobu kot Janši. FOTO: