Razkrivamo podrobnosti: Boris odkril truplo legendarnega alpinista, nato izginil tudi sam

Boris Bertoncelj je pred skoraj tridesetimi leti sodeloval pri iskanju, ki je močno zaznamovalo slovensko gorništvo. Spomladi 1996 so pod Malo Mojstrovko našli truplo Staneta Belaka - Šraufa in njegove soplezalke Jasne Bratanič, ki sta bila pogrešana od decembra 1995. Med tistimi, ki niso odnehali niti po uradno zaključenih akcijah, je bil tudi Bertoncelj.

Iskanje je trajalo več mesecev. Območje so večkrat pregledali, a brez uspeha. Bertoncelj se je na teren vračal tudi sam. Na mestu, za katero je menil, da bi lahko bilo ključno, je najprej odkril Jasnin nahrbtnik. Nato se je skupaj s kolegom in lavinskim psom znova podal pod zasnežene stene. Našli so najprej Jasno Bratanič, dva dni pozneje še Staneta Belaka. S tem se je končalo eno najdaljših in najbolj odmevnih iskanj v tistem obdobju.

Bertoncelj je bil član Alpinističnega odseka Ljubljana - Matica, med alpiniste so ga sprejeli leta 1980. Istega leta se je pridružil GRS Ljubljana. Pozneje je deloval tudi kot gospodar Gorske reševalne zveze Slovenije, ko je ta še delovala pod okriljem Planinske zveze Slovenije. V sedemdesetih letih je veljal za zelo dejavnega alpinista, nato se je zaradi bolezni postopno umaknil iz aktivnega delovanja.

Boris Bertoncelj. FOTO: Policija Policija

Izginil tudi sam

Po upokojitvi se je preselil na Zatrnik. Proti koncu poletja 2019 se je od tam odpravil proti Pokljuki, na območje, ki ga je dobro poznal. Star je bil 74 let. Domov se ni vrnil. Sledilo je več iskalnih akcij, a brez rezultatov. Reševalci niso našli njegovih osebnih predmetov ali opreme, prav tako ne posmrtnih ostankov.

Pokljuka sodi v širše območje Bohinja, kjer je v preteklosti v nepojasnjenih okoliščinah izginilo več ljudi, zato se v javnosti pojavlja tudi izraz Bohinjski trikotnik. V Bertoncljevem primeru uradnih pojasnil, kaj se je zgodilo, ni. Ker o njem več kot pet let ni nobenih zanesljivih informacij, na Okrajnem sodišču v Radovljici poteka postopek za razglasitev pogrešanega za mrtvega. To je zakonski postopek v primerih dolgotrajnega izginotja brez sledi. Sodišče je o tem obvestilo državno tožilstvo, odločitev pa pričakujejo predvidoma v drugi polovici leta. Čeprav bo razglašen za mrtvega, bo do morebitne najdbe posmrtnih ostankov ostal na seznamu pogrešanih oseb.