Referendum o socialni pomoči razburkal razpravo na soočenju: »Gre za pomoč ali za kazen?«

Pred referendumom o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom so se v soočenju na TV Slovenija kresala mnenja. Ena stran poudarja večjo odgovornost prejemnikov pomoči, druga opozarja na nevarnost stigmatizacije ljudi v stiski.

Kot podporniki referendumskega vprašanja so se soočenja na TVS udeležili predstavniki strank SDS, NSi, SLS, Demokrati Anžeta Logarja, Fokus Marka Lotriča in Nova socialdemokracija. Med nasprotniki referendumskega vprašanja so se soočenja udeležili predstavniki strank Gibanje Svoboda, Levica, Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča, Piratska stranka Slovenije, Mi, socialisti in Nič od tega ter Amnesty international Slovenije, Danes je nov dan, Zasuk - sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC.

Razprava o tem, ali naj se denarna socialna pomoč za delovno sposobne osebe pogojuje z aktivnim vključevanjem v družbeno koristno delo, je znova pokazala globoke razlike med političnimi tabori. Predstavniki predlagateljev referenduma menijo, da bi tak ukrep spodbudil dolgotrajno brezposelne k večji aktivnosti in vključevanju v družbo, nasprotniki pa opozarjajo, da sedanji sistem že vsebuje varovalke in da bi nov pristop lahko pomenil dodatno breme za ljudi, ki pomoč potrebujejo.

Predlagatelji govorijo o aktivaciji, nasprotniki o pritisku na najranljivejše

Predstavniki koalicije z Resnico poudarjajo, da namen predloga ni kaznovanje prejemnikov socialne pomoči, ampak njihova večja povezanost s trgom dela in družbo. Kot so izpostavili, naj bi socialna država pomagala tistim, ki dela ne zmorejo, hkrati pa spodbujala tiste, ki lahko delajo, da se čim prej vključijo v aktivno življenje.

Tako je bilo po podatkih ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve konec julija med prejemniki socialne pomoči 61 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, njihova povprečna brezposelnost pa je trajala skoraj tri leta. Po njegovih besedah zgolj denarni prejemek zato ne more biti edini odgovor države, ampak je potrebna tudi bolj intenzivna obravnava in pomoč pri vključevanju v družbo. 

Opozicija medtem meni, da je vprašanje za referendum nejasno in da sedanji sistem že omogoča ukrepe, s katerimi se lahko spodbuja aktivnost brez uvedbe novega pogojevanja. Opozarjali so tudi, da bi bilo treba najprej zagotoviti dovolj možnosti za vključevanje v javna dela. 

Ostro tudi zaradi očitkov o pravičnosti sistema

V razpravi niso manjkali ostri očitki. Predstavniki predlagateljev so poudarjali, da mora biti sistem socialne pomoči pravičen tudi do ljudi, ki vsak dan delajo in ga financirajo. Po drugi strani so kritiki opozarjali, da se pri takšnih razpravah pogosto pozablja na ljudi, ki so se znašli v težkem položaju zaradi izgube zaposlitve, neplačanega dela ali drugih življenjskih okoliščin.

Poslanci opozicije so med drugim izpostavili, da število ljudi, ki bi potrebovali vključevanje v javna dela, presega razpoložljive možnosti. Ocenili so tudi, da bi vzpostavitev novega sistema lahko prinesla dodatne stroške.