Slovenske volivce je presenetil referendumski razplet. Volivci so na referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, čeprav so javnomnenjske raziskave še pred dnevi kazale povsem drugačno sliko. Kampanja se je v zadnjem tednu obrnila na glavo, politični pritisk je naraščal, razprave so postajale ostrejše in vse bolj temelječe na čustvih, ocenjuje direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Zakaj so se ankete uštele?

Da so bila pričakovanja drugačna, priznava tudi Božič Maroltova, ki je za Slovenske novice pojasnila, zakaj so javnomnenjske ankete zgrešile. Opozarja, da so bile raziskave v medijih pogosto brane kot »napoved rezultatov«, čeprav to nikoli niso bile. »Javno mnenje, izmerjeno v naših zadnjih raziskavah, se je s približevanjem referendumu nagibalo k malenkost višji udeležbi, a k pomembno nižji podpori zakonu,« pravi. Dodaja, da sta medijski hiši Delo in RTV Slovenija rezultate vedno objavljali na celotni volilni populaciji, ne na dejanskih udeležencih referenduma. To pomeni, da raziskave niso merile volje tistih, ki bodo dejansko odšli na volišča, temveč razpoloženje širšega volilnega telesa.

»Raziskav na temo referenduma v zadnjih dneh nismo izvajali. Glede na trend, nakazan iz dveh merjenj, je bilo mogoče sklepati na večjo javnomnenjsko podporo nasprotnikov,« pojasnjuje.

Nenavaden in ključen pojav: eksplozija neopredeljenih

Mediana je v primerjalnih rezultatih opazila še nekaj nenavadnega: delež neopredeljenih se je tik pred referendumom občutno povečal, kar je nasprotno od običajnega predvolilnega vedenja, ko se ta delež praviloma znižuje. Prelomnica je bil finale kampanje. »Le pet dni pred referendumom, še pred televizijskimi soočenji na TV Slovenija, ki so jih množično nadvladali nasprotniki zakona iz civilne družbe in politike, se je v raziskavi za Delo pokazala kar za štiri odstotne točke višja napovedana udeležba kot teden prej v raziskavi za RTVS, medtem ko se je delež podpornikov zakona znižal za deset odstotnih točk,« pojasnjuje.

»Običajno se je doslej pred referendumi in volitvami delež neopredeljenih zniževal. Tokrat pa se je z dobre desetine povzpel na petino. Povsem mogoče je, da je volilno telo referendumsko vprašanje prevedlo z intimnega na politično ter se odločalo za ali proti vladi, podobno kot pri raziskavah volilnih preferenc,« dodaja.

Ključ je bil ton komunikacije

Po besedah Božič Marolt je odločilni vpliv imela komunikacija. »Kombinacija čustvenega in političnega sentimenta je rezultirala v prevladi nasprotnikov. Podpornikov zakona ni bilo niti opaziti, aktivnosti na terenu so umanjkale, ljudi niso nagovarjali s preprostim jezikom.«

Dodatno škodo je po njenem povzročila tudi »ponesrečena, izvzeta izjava premierja, ki se je ponavljala kot sveta resnica«. »Nenazadnje so nasprotniki zakona neprimerno bolj dolgoročno in učinkovito izvajali kampanjo na terenu  in v medijih, z močnimi čustvenimi naboji, ki vzbujajo strah. Strah pa je eno najmočnejših in najbolj temeljnih čustev, zato ima v družbi in politiki izjemno moč.«

So raziskave zaradi napake manj vredne? Božič Marolt je jasna: »Ob pravilnem prebiranju in razumevanju rezultatov bi se zaupanje v naše raziskave lahko le še nadaljevalo. Pomembna razlika je med rezultati javnomnenjske raziskave na reprezentativnem vzorcu celotne volilne baze in napovedjo izida med dejanskimi udeleženci.«

Z vprašanji o zgrešenih javnomnenjskih napovedih smo se obrnili tudi na Ninamedia in Valicon. V slednjem so nam odgovorili, da komentiranja ne bodo podali, saj pri napovedih rezultata niso sodelovali. Odgovore Ninamedia pa objavimo takoj, ko jih prejmemo.