Rejec konj ni dočakal čudeža v svojem hlevu

MURSKA SOBOTA – Petek in trinajsti imata v ljudskem verovanju posebno mesto, še zlasti, ko sovpadeta. A taka in drugačna verovanja se največkrat končajo srečno, včasih pa žal tudi nekoliko drugače. V zgodbi iz Satahovcev, dober streljaj iz Murske Sobote, je hudi nesreči le sledil srečen dan, ki sicer ne more vrniti življenja, a kljub temu. Začetek zgodbe sega v petek, 22. aprila 2011, pravzaprav je bil veliki petek, ko se kristjani pripravljajo na največji krščanski praznik. Te sreče pa ni imel 47-letni Janez Panker, prijeten in prijazen možakar iz Satahovcev 18. Skupaj s prijateljico, ki živi v Nemčiji, ter z njenimi tremi otroki se je s svojimi konji podal na večerno ježo ob reki Muri. Ni se vrnil, saj se je med padcem s konja smrtno ponesrečil. Umrl je na kraju dogodka, tuja krivda je bila izključena.

Skrbni sosedje

Za nesrečnim Janezom, pridnim gospodarjem, ki so ga ob letošnjih velikonočnih praznikih pokopali, je v obori na koncu vasi žalovalo tudi sedem konj, med njimi Don, s hrbta katerega je padel nesrečni gospodar. Nesreča je seveda prizadela tudi številne sosede, zlasti tiste iz spodnjega dela Satahovcev. »Naš sosed Janko je bil enkraten človek, pripravljen na vsako pomoč in sodelovanje. Vedno je bil vesele narave in nikoli ni nikomur storil nič žalega. Preprosto ne moremo verjeti, da se mu je to zgodilo,« nam je žalostno razlagal eden najbližjih sosedov Gusti Serec, ki je tudi povedal, da je bil Janez zaposlen v nekdanjem pomurskem konfekcijskem velikanu Muri, po njenem propadu pa je delal v tovarni za proizvodnjo avtomobilskih prevlek. Bil je samski, brez otrok in kogar koli, ki bi prevzel skrb za konje. Rešitev je bila klavnica, česar pa najbližji sosedje – raznašalec naših edicij Alojz Pisnjak, njegova žena Mateja, natakarica v Puževcih, še posebno pa njuna otroka, četrtošolec in devetošolka, Luka in Tjaša – niso dopustili.

VEČ V TISKANI IZDAJI: Želeli smo preprečiti, da bi konji trpeli, še bolj pa, da bi končali v klavnici. Storili smo vse, kar je v naši moči, da bi bilo vsem konjem, takrat jih je bilo že osem, kar se da najbolje.