Lastnica je bila premožna kmečka žena Antonija Gorela. FOTO: Pomorski muzej
Vas se ponaša s hišo, ki je etnološki spomenik istrskega kmečkega stavbarstva, v pritličju je stara oljarna. V njej je živela
Antonija Gorela -
Tona (1873–1967). Kmečka ženica je vztrajala v tradicionalnem življenju, hiše ni prenavljala in tudi pohištva ni menjala. Lahko bi rekli na srečo, kajti le zato so hišo z oljarno lahko spremenili v muzej, nad katerim bdi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Po Tonini smrti je hiša ostala prazna in nevzdrževana, grozilo je celo, da se bo sesula. Takrat se je aktiviral Zavod za spomeniško varstvo Piran in leta 1979 so stavbo, ki so jo po zadnji lastnici poimenovali Tonina hiša, temeljito obnovili in uredili kot dragocen etnološki muzej, ki prikazuje način življenja na vasi v preteklosti.
V zaledju slovenske Istre se skriva slikovita šavrinska vas Sveti Peter.
Ognjišče, na katerem so se največkrat kuhali bobiči, mineštra, polenta. FOTO: Pomorski muzej
Okoli kamnite hiše rastejo oljke in murve, ostrešje je pokrito s korci ter ima preprosto obdelane kamnoseške detajle oken in vhodov. Notranjost je ohranjena v celoti. Spodnji prostori so sprva služili shranjevanju poljedelskih pridelkov, v 19. stoletju pa so jih spremenili v oljarno. Ta je en sam velik prostor, v katerem sta oljčni mlin in preša. Takšne oljarne so bile v minulih stoletjih v Istri zelo razširjene.
Mlin, v katerem so mleli oljke, je imel spodaj kamen v obliki plitvega krožnika z vdolbino na sredini, sestavljen iz večjih kamnitih plošč. Po njem se je na lesenem vretenu vrtel mlinski kamen, vreteno je po navadi vrtel osel, redkeje konj ali vol. Z zmleto maso so napolnili okrogle pletene vreče iz konoplje ali kokosove vrvi. Zložili so jih na kamnit podstavek pod vijak stiskalnice in začeli prešati. Olje je odtekalo v kamnite posode. Delo v oljarnah je potekalo pozimi.
Torklja je oljarna, kakršne so bile nekoč v Istri zelo razširjene. FOTO: Pomorski muzej
V nadstropju Tonine hiše sta dva prostora. Tam sta kmečka kuhinja z nizkim mediteranskim ognjiščem in soba, povsod pa je vidna strešna konstrukcija iz tramov, stesanih iz hrastovega lesa. Da so bivalni prostori kar se da zvest posnetek nekdanjih zgodovinskih obdobij, so v njih prikazani predvsem predmeti in oprema, ko so hiše še imele ognjiščni prostor. Takrat je prevladovala doma narejena kuhinjska oprema, v minulem stoletju so ženske doma izdelovale tudi uporabne in okrasne tekstilne predmete, kot so vezeni prti, zavese, posteljna pregrinjala. Tonina hiša je tako s skrbno urejeno etnološko zbirko izjemen prikaz nekdanjega življenja v notranjosti naše Istre.
