V pomladanski akciji, ki jo člani Ribiške družine Cerknica vsako leto največkrat izvajajo maja, je zaradi izjemno sušne zime brez snega in obilnega deževja potekala že nekaj dni pred velikonočnimi prazniki in tudi med njimi. Rešili so več kot pol tone krapov, ščuk, linjev, rdečeperk in drugih rib, živečih v presihajočem jezeru. Upadanje gladine se je začelo že v prvih aprilskih dneh: 6. aprila je bila voda visoka 161 centimetrov, dan pozneje le še 152. Ker v naslednjih dneh ni bilo izdatnih padavin, so morali začeti akcijo.
Prenos rešenih rib v cisterno RD Cerknica FOTO: LJUBO VUKELIĆ/OBČINA CERKNICA
Predsednik RD Cerknica
Miha Urh je 9. aprila izdal napotke za izvedbo, vključno s preventivnimi ukrepi zaradi koronavirusa. Zapovedal je, da v posamezni reševalni ekipi RD Cerknica ne sme biti več kot pet ljudi, hkrati pa je prosil člane drugih reševalnih ekip, da v pomoč ne vozijo ribiškega podmladka. V akcijah, ki sta sledili, so poleg čuvajske službe RD Cerknica in štirih ekip ribičev sodelovali tudi policisti, ki so skrbeli za nadzor, cerkniška civilna zaščita pa je priskrbela del zaščitne opreme.
V RD Cerknica, kjer največ zaslužijo z oddajo svojega ribiškega doma in s prodajo ribiških dovolilnic (med njimi je največ kraparjev in ščukarjev iz Ljubljane in ribičev iz Italije), se bojijo, da zaradi koronavirusa ne bodo imeli nobenega zaslužka in da ob velikih stroških reševanja rib ne bodo mogli plačati niti koncesnine. Zato je Miha Urh ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec že javno pozval, naj ribiške družine opraviči plačila koncesijske dajatve za vsaj naslednji dve leti.
Iz Rešeta so ribe reševali že 9. aprila, v Vodonosu pa so jih po blatu in manjših vodnih jamah z mrežami, podmetalkami in na roke s presledki zbirali od velikonočne sobote in vse do zgodnjih jutranjih nedeljskih ur. Reševanje v presahnjenem Rešetu je bilo zelo oteženo, saj je v njem obtičala velika jata krapov. Po oceni
Tineta Šubica jih je bilo prek 50, težkih od osem do 17 kilogramov. Vmes je bilo nekaj merskih ščuk. Ribe so v velikih plastičnih vedrih nosili do cistern z vodo, te so zatem prepeljali do ribnika Rešeto, kjer stalno vodo zagotavlja pregrada.
Nočno reševanje
Akcijo so izpeljali tudi na predelu, imenovanem Vodonos. Reševanje se je zavleklo pozno v noč na nedeljo, a ribiči so bili veseli, saj so pred smrtjo rešili nekaj merskih ščuk, krapov in linjev. Na teh treh vrstah rib namreč sloni njihov ribolovni turizem, ki pa letos ne bo tak, kot je bil doslej. Zaradi koronavirusa namreč nihče ne ve, ali sploh bo kaj prihodkov od njihove poletne ali jesenske ribiške sezone.
500 kilogramov krapov, ščuk in linjev so rešili iz presihajočega Cerkniškega jezera.
Če kmalu ne bo obilne dežne pošiljke, bo treba, pravi predsednik RD Cerknica Urh, podobne reševalne akcije izvajati tudi v drugih predelih jezera, kot so Kotel, Češlenca ali Zadnji kraj.
Gospodar RD Cerknica
Franc Penca računa, da bodo morali letos podobne reševalne akcije izvesti še najmanj sedemkrat, saj na Javornikih in po drugih bližnjih hribih ni snega, ki bi pred poletno sušo lahko napolnil jezero. Reši jih lahko le obilno večdnevno deževje. Problem usihanja bi sicer lahko rešili z dodatnimi pregradami v bližini požiralnikov, a temu ostro nasprotujejo naravovarstveniki, češ da gre za prevelik poseg v naravo. Podobno velja za zasipanje požiralnikov.
