Galerija
POTOP?
Revije in novinarji čakajo apokalipso
Mogoče pa v NKBM že vedo, kdo naj bi kupil znamke Jana, Lady, Stop in druge
Matej Raščan
LJUBLJANA – Kdo v tej državi ni vsaj kdaj, četudi morda le občasno, vzel v roke (bral) katere od edicij Dela Revij? Če si jih za osvežitev spomina kar naštejemo: Jana, Lady, Stop, Anja, Eva, Smrklja, Obrazi, Modna, Moj mikro ... Tej družini se je pred časom pridružila še Naša žena.
Skratka, vse naštete edicije oziroma, če smo določnejši, vse te, zaradi zelo resnih finančnih zadreg izdajatelja (zaradi neporavnanih terjatev) zastavljene znamke naj bi Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) v paketu prodala 11. avgusta na dražbi, na kateri bo izklicna cena zanje 10,14 milijona evrov.
Plačaš 800.000 evrov in lahko dražiš
Javno dražbo bo vodila odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, na njej pa bodo smeli kot potencialni kupci med seboj meriti moči in denarnice le dražitelji, ki bodo pravočasno (vnaprej) vplačali 800.000 evrov varščine.
Morje težav, v katerem se je znašla oziroma se danes utaplja družba Delo Revije, žal ne pove samo, kako akutno je njeno zdravstveno stanje, marveč zgovorno priča tudi na sploh o vse bolj skrb zbujajočih razmerah na slovenskem medijskem prizorišču.
Kakor koli, znano je, da so socialni partnerji Dela Revij že v začetku junija pozivali predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, naj njegova banka kot največji upnik Dela Revij končno že poseže v reševanje finančne stiske podjetja in prepreči njegovo uničevanje oziroma pospešeno umiranje na obroke. Družba Delo Revije ima namreč prav vse bančne račune blokirane od konca junija. V še večjih težavah pa se je znašla potem, ko je direktor in lastnik družbe Matej Raščan nanjo prenesel za več kot 30 milijonov evrov posojil ter s tem le še dodatno obremenil njeno poslovanje. Zdaj mora podjetje tako rekoč vse prilive sproti nameniti za plačilo obresti teh posojil. Znano je tudi, da bi moral Raščan (že pred tedni) vplačati približno tri milijone evrov dokapitalizacijskih delnic, a niti tega ni več zmogel. In ne nazadnje, brez aktivnega transakcijskega računa je ostala tudi družba Monera, prek katere sicer Raščan obvladuje našo največjo revijalno družbo. Srhljivo: Raščanovo podjetje Monera si je več kot 20 milijonov evrov za dokončni prevzem največje slovenske revijalne družbe izposodilo kar – pri Delu Revijah.
No, nekaj optimističnih znamenj je bilo v zadnjih tednih kljub vsemu mogoče zaznati: 68 zaposlenih je vso svojo energijo intenzivno uporabilo za pripravo kakovostne dokumentacije za začetek prisilne poravnave. Načrt finančnega prestrukturiranja družbe je (menda) skoraj že pripravljen, revizor pa naj bi delo končal še v tem tednu. Zbor zaposlenih je podprl uvedbo prisilne poravnave zato, ker naj bi ta zagotovila, da bodo v naslednjem četrtletju zaposleni in honorarni sodelavci (še) redno prejemali plače ter honorarje.
Skratka, vse naštete edicije oziroma, če smo določnejši, vse te, zaradi zelo resnih finančnih zadreg izdajatelja (zaradi neporavnanih terjatev) zastavljene znamke naj bi Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) v paketu prodala 11. avgusta na dražbi, na kateri bo izklicna cena zanje 10,14 milijona evrov.
Plačaš 800.000 evrov in lahko dražiš
Javno dražbo bo vodila odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, na njej pa bodo smeli kot potencialni kupci med seboj meriti moči in denarnice le dražitelji, ki bodo pravočasno (vnaprej) vplačali 800.000 evrov varščine.
Morje težav, v katerem se je znašla oziroma se danes utaplja družba Delo Revije, žal ne pove samo, kako akutno je njeno zdravstveno stanje, marveč zgovorno priča tudi na sploh o vse bolj skrb zbujajočih razmerah na slovenskem medijskem prizorišču.
Kakor koli, znano je, da so socialni partnerji Dela Revij že v začetku junija pozivali predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, naj njegova banka kot največji upnik Dela Revij končno že poseže v reševanje finančne stiske podjetja in prepreči njegovo uničevanje oziroma pospešeno umiranje na obroke. Družba Delo Revije ima namreč prav vse bančne račune blokirane od konca junija. V še večjih težavah pa se je znašla potem, ko je direktor in lastnik družbe Matej Raščan nanjo prenesel za več kot 30 milijonov evrov posojil ter s tem le še dodatno obremenil njeno poslovanje. Zdaj mora podjetje tako rekoč vse prilive sproti nameniti za plačilo obresti teh posojil. Znano je tudi, da bi moral Raščan (že pred tedni) vplačati približno tri milijone evrov dokapitalizacijskih delnic, a niti tega ni več zmogel. In ne nazadnje, brez aktivnega transakcijskega računa je ostala tudi družba Monera, prek katere sicer Raščan obvladuje našo največjo revijalno družbo. Srhljivo: Raščanovo podjetje Monera si je več kot 20 milijonov evrov za dokončni prevzem največje slovenske revijalne družbe izposodilo kar – pri Delu Revijah.
No, nekaj optimističnih znamenj je bilo v zadnjih tednih kljub vsemu mogoče zaznati: 68 zaposlenih je vso svojo energijo intenzivno uporabilo za pripravo kakovostne dokumentacije za začetek prisilne poravnave. Načrt finančnega prestrukturiranja družbe je (menda) skoraj že pripravljen, revizor pa naj bi delo končal še v tem tednu. Zbor zaposlenih je podprl uvedbo prisilne poravnave zato, ker naj bi ta zagotovila, da bodo v naslednjem četrtletju zaposleni in honorarni sodelavci (še) redno prejemali plače ter honorarje.
Damoklejev meč nad pisano besedo
Sindikalna zaupnica Dela Revij Alma Maruška Sedlar poudarja, da je v zdajšnjih razmerah tako rekoč nemogoče še polniti edicije s kakovostnimi članki, da zaposleni nimajo dovolj informacij ne o tem, kaj pripravlja lastnik Matej Raščan, ne kaj, v resnici želi doseči največja upnica NKBM. Želijo si, da bi njihov klic na pomoč slišala javnost in mu prisluhnila. Zaposlene skrbi, saj nimajo nobenih zagotovil, da se bodo znamke prodajale hkrati z zaposlenimi ali vsaj z večino tistih, ki so do zdaj ustvarjali vsebino revij: »Za zdaj se na napoved dražbe še nismo odzivali, pa tudi ne vemo dovolj, da bi se lahko do nje opredelili. Bi pa takoj podprli vsako takšno rešitev, ki bi obvarovala interese največje upnice (NKBM), revij in še zaposlenih.« Ker pa je v tem hipu preveč vprašanj in dvomov ter premalo odgovorov, zaposleni ne izključujejo niti možnosti, da bodo začeli stavkati. Odbor za pripravo stavke naj bi o tem, kaj storiti, sklepal v prvi tretjini avgusta. Še preden banka proda zastavljene znamke? Odbor za pripravo stavke naj bi odločitev sprejel v prvi tretjini avgusta, še preden utegne NKBM prodati zastavljene znamke.
Sindikalna zaupnica Dela Revij Alma Maruška Sedlar poudarja, da je v zdajšnjih razmerah tako rekoč nemogoče še polniti edicije s kakovostnimi članki, da zaposleni nimajo dovolj informacij ne o tem, kaj pripravlja lastnik Matej Raščan, ne kaj, v resnici želi doseči največja upnica NKBM. Želijo si, da bi njihov klic na pomoč slišala javnost in mu prisluhnila. Zaposlene skrbi, saj nimajo nobenih zagotovil, da se bodo znamke prodajale hkrati z zaposlenimi ali vsaj z večino tistih, ki so do zdaj ustvarjali vsebino revij: »Za zdaj se na napoved dražbe še nismo odzivali, pa tudi ne vemo dovolj, da bi se lahko do nje opredelili. Bi pa takoj podprli vsako takšno rešitev, ki bi obvarovala interese največje upnice (NKBM), revij in še zaposlenih.« Ker pa je v tem hipu preveč vprašanj in dvomov ter premalo odgovorov, zaposleni ne izključujejo niti možnosti, da bodo začeli stavkati. Odbor za pripravo stavke naj bi o tem, kaj storiti, sklepal v prvi tretjini avgusta. Še preden banka proda zastavljene znamke? Odbor za pripravo stavke naj bi odločitev sprejel v prvi tretjini avgusta, še preden utegne NKBM prodati zastavljene znamke.
Nekatere najpomembnejših zgodb smo ustvarili z vašo pomočjo.
Delite z nami svojo zgodbo na varen način.Pošljite nam zgodbo
IZBRANO ZA VAS
IZBRANO ZA VAS
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.