Robert Golob: Če razkritja držijo, gre za eno največjih zlorab v zgodovini Slovenije

Če razkritja držijo, gre za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev, se je na informacije o obsežni preiskavi bančnih računov odzval premier Robert Golob. Kot je poudaril, v demokratični in pravni državi »ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe«.

»Verjamem, da v demokratični in pravni državi, kot je Slovenija, ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe. Kakršno koli podrejanje institucij za doseganje političnih ciljev ter obračunavanje s političnimi nasprotniki, mediji in civilno družbo je nedopustno, moralno zavržno in morebitno kaznivo dejanje. Takšni politiki in posameznikom moramo kot družba odločno reči ne,« je v odzivu, ki so ga danes posredovali iz njegovega kabineta, navedel premier.

Na zapis se je odzval Janez Janša, Golobov predhodnik: »Beri: nihče ne bo preverjal milijonskih nakazil mojega Gen-i po Balkanu! Golobovi so nad zakonom!«

V nadzor po anonimki

Urad RS za preprečevanje pranja denarja je po poročanju portala N1 na podlagi anonimke leta 2021 sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Obsežno dokumentacijo naj bi po poročanju portala Necenzurirano hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del pa naj bi medtem celo izginil.

Tedanji direktor urada Damjan Žugelj je v odzivu na razkritje medijev med drugim zapisal, da pri preiskavi ni šlo za »nobeno pregledovanje in preverjanje lastnikov medijskih hiš«, »takšne lažne obtožbe in vodenje postopkov po nareku medijev« pa imajo po njegovih besedah za cilj osebno diskreditacijo ter »lahko povzročijo nesluteno nestabilnost v postopkih tudi v drugih državah«.

Ni varovalk, zlorabe omogočene

Oglasila se je tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je ponovila, da aktualni zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma nima varovalk in omogoča zlorabe. Julija lani je zato na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti zakona. »Nam so zazvonili alarmi predvsem zaradi anonimnih prijav, anonimnih ovadb, kjer v bistvu lahko urad pridobiva veliko količino osebnih podatkov. Bančni podatek, ne nazadnje pa tudi davčni podatek, lahko pove vse o vašem življenju,« je povedala za POP TV.

Žuglja sicer zaradi suma zlorabe uradnega položaja preiskuje Nacionalni preiskovalni urad. Po poročanju N1 naj bi policija in tožilstvo vodila preiskavo v smeri, ali je Žugelj s sprožitvijo ene najobsežnejših preiskav v zgodovini urada morebiti kršil zakon, zlorabil položaj in pomembno državno institucijo.