Golob razkril projekt, s katerim bodo lažje napovedali poplave! Slovenske rešitve že uporabljajo po svetu

Predsednik vlade Robert Golob je v nagovoru na Vrhu o prihodnosti na 79. Generalni skupščini OZN razkril, da je v pripravi projekt, s katerim bodo lažje napovedovali morebitne poplave in tako s pravočasnim obveščanjem in opozarjanjem obvarovali človeška življenja ter zmanjšali gospodarsko škodo ob tovrstnih katastrofah.

Napreden digitalni ekosistem povezuje podatke satelitskega opazovanja z računalniško močjo in umetno inteligenco. Kako natančno to poteka, so za Slovenske novice pojasnili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

»Na ARSO si zelo prizadevamo neprestano izboljševati napovedi poplav,« so dejali. Pri tem uporabljajo podatke meritev vremena in voda, pa tudi radarske in satelitske podatke, obdelujejo jih s pomočjo superračunalnika in umetne inteligence. 

Pravijo, da gre za trend, prisoten po vsem svetu. »Nedvomno je ARSO oziroma naš sistem lahko velik zgled na mednarodnem področju,« so dejali in da je Svetovna meteorološka organizacija v sodelovanju z drugimi že pred leti zagnala podoben projekt. Sistem naj bi do leta 2027 razvili v vseh državah.

Zaščititi ljudi in infrastrukturo

»Po uničujočih poplavah, ki smo jih lani doživeli v Sloveniji, smo začeli iskati načine, kako lahko izkoristimo napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje in modeliranje ter trajnostno upravljanje svojih vodnih virov, analizo vremenskih vzorcev in zaščito svoje infrastrukture,« so sporočili iz Kabineta predsednika vlade. 

S pravočasnim obveščanjem bodo varovali človeška življenja in zmanjšali gospodarsko škodo. FOTO: Blaž Samec

Pri tem je nujno prepoznati »transformacijski potencial tehnologije, kot so opazovanje Zemlje, daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca in superračunalništvo«, pravijo. To namreč niso le orodja, temveč »katalizatorji nove dobe upravljanja voda, saj nam omogočajo predvidevanje, upravljanje in zmanjševanje tveganj, povezanih z vodo, z natančnostjo in učinkovitostjo brez primere«.

Slovenske rešitve tudi drugod po svetu

Umetna inteligenca lahko obdela ogromne količine podatkov in na podlagi njih izdela modele, ki lahko napovedujejo pomanjkanje vode, tveganja poplav in vplive podnebnih sprememb na vodne vire. Superračunalnik pa te zmogljivosti še poveča, saj z neverjetno hitrostjo obdeluje in analizira ogromne nabore podatkov.

Pri tem Slovenija sodeluje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), na projektu pa delajo raziskovalke in raziskovalci z univerz v Ljubljani in Mariboru ter Inštituta Jožef Štefan ter strokovnjaki domačih, a mednarodno uspešnih podjetij iz sektorjev IKT in vesoljskih tehnologij.

»Njihove rešitve že zdaj uporabljamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu,« so povedali.

Verjamemo, da lahko s povezovanjem naprednih tehnologij gradimo trajnostno prihodnost za vse, so še dejali.