Robotika v oljčnikih je že sedanjost

Na Primorskem se oljkarstvo ne vrti več le okoli obrezovanja, obiranja in dobrega olja. V igro so vstopili droni, roboti in digitalna orodja. To je pokazal tudi tridnevni strokovni dogodek Hlajevi dnevi, ki ga je pripravil Inštitut za oljkarstvo Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Izola, Dekani in Šempeter pri Gorici so za tri dni postali stičišče znanja, kjer so se srečali raziskovalci, svetovalci in oljkarji iz prakse. Sporočilo dogodka pa je bilo jasno: brez tehnologije prihodnost v oljkarstvu ne bo več mogoča.

Dogodek nosi ime po dr. Francu Hlaju, enem od pionirjev sodobnega slovenskega oljkarstva iz druge polovice 20. stoletja. Bil je agronom in velik zagovornik strokovnega pristopa k pridelavi oljk, njegovo delo pa je močno vplivalo na razvoj panoge pri nas. Hlajevi dnevi so danes simbol povezovanja znanja in prakse ter torej prav tistega, kar je Hlaj zagovarjal pred že desetletji. Največ pozornosti so letos požele tehnologije, ki jih še pred kratkim v oljčnikih nismo poznali. Med njimi so predvsem droni, ki omogočajo natančno škropljenje nasadov.

Vse se začne pri tleh

Ti lahko ciljano nanašajo zaščitna sredstva, gnojila ali biostimulante, kar pomeni manjšo porabo, manj obremenjevanja okolja in večjo učinkovitost. A kot opozarjajo strokovnjaki, zakonodaja tega področja še ne dohaja, zato so potrebna dodatna usposabljanja in previdnost. Na terenu v Dekanih so prikazali tudi robotske kosilnice za zahtevne terene. Te omogočajo varno delo na strmih pobočjih, kjer je uporaba klasične mehanizacije nevarna.

Čeprav tehnologija prevzema vedno večjo vlogo, pa strokovnjaki opozarjajo: vse se začne pri tleh. Velik poudarek letošnjih Hlajevih dni je bil tako na pomenu organske snovi in mikroorganizmov v tleh. Prav zdrava tla so ključ do odpornosti oljčnikov proti suši, ki postaja vse večji problem tudi v slovenski Istri. Zato se vse več oljkarjev odloča za trajnostne prakse, kot so negovana ledina, manjša obdelava tal in uporaba naravnih gnojil. Med bolj naprednimi metodami, predstavljenimi na dogodku, je bila tudi NIR spektroskopija. To je tehnologija, ki s pomočjo svetlobe analizira sestavo oljk. Gre za hitro in neinvazivno metodo, s katero lahko pridelovalci že na terenu ugotovijo, koliko olja vsebuje plod ali koliko vode ima. Takšne rešitve omogočajo boljše načrtovanje obiranja in večjo kakovost končnega izdelka.

Za večjo konkurenčnost

Oljkarji se ne soočajo le z naravo, ampak tudi s predpisi. Strokovnjaki so opozorili na pogoste napake pri označevanju oljčnega olja. Nepravilne etikete lahko pomenijo kršitev zakonodaje in tudi finančne kazni. Zato je izobraževanje na tem področju ključno. To je še posebno pomembno za manjše pridelovalce, ki sami skrbijo za celoten proces, od drevesa do steklenice.

Sicer pa je pomlad za oljkarje eno najbolj aktivnih obdobij. V teh dneh poteka rez oljk, s katero oblikujejo krošnjo in spodbujajo rodnost, gnojenje tal, pogosto z organskimi dodatki, spremljanje prvih škodljivcev, predvsem oljčne muhe, in priprava nasadov na novo sezono. Prav v tem času se pokaže, kako dobro je bil oljčnik oskrbovan pozimi. Prav zato že osmi Hlajevi dnevi niso minili le kot konferenca, ampak tudi kot nujen dogodek za vse oljkarje, ki želijo ostati konkurenčni. Povezovanje raziskav, tehnologije in prakse je tudi na tem področju danes ključnega pomena. Oljkarstvo namreč ni več le tradicija, ampak vse bolj tudi znanost. In kot kaže, bodo prihodnost slovenskega oljčnega olja poleg sonca in burje soustvarjali tudi algoritmi, senzorji in roboti.