Rockerica z lastno sirarno

Marija Bončina je zagotovo najbolj znana tolminska sirarka, njihova ekološka turistična kmetija pri Lovrču v Čadrgu v tolminski občini pa znana tudi po tem, da jo je pred leti obiskal sam švedski kraljevi par. Vas Čadrg v bližini Tolminskih korit je v Triglavskem naravnem parku, kjer je navdih za pekel iz Božanske komedije dobil sam veliki pesnik Dante. Pot do kmetije vodi čez Hudičev most, pri Bončinovih pa se zelo radi ustavijo tako naključni pohodniki, ki se tod odpravijo na Razor ali Javorco, kjer občudujejo izvir Tolminke in Tolminska korita, kot tudi drugi turisti. Bončinovi so samooskrbni, na njihovi mizi pa se znajdejo tako sir čadrg, trdi sir, izdelan po recepturi tolminca, kot tudi njihovi lastni jogurti, albuminska skuta in drugi mlečni izdelki, kot so sirotka in kisava. »Imamo tudi lastno sirarno, ki si jo delimo s sosednjo kmetijo. Pridelujemo izključno seneno mleko: v hlevu je 15 molznic in 70 koz, redimo tudi krškopoljske prašiče, race in kokoši,« je v oddaji Japajade šov opisala kmetijo Marija Bončina. Prav tako imajo domače hruškovo žganje, jabolčnik in mošt, sadje, sezonsko zelenjavo in orehe. Marija pa rada pripravi tudi čadrške štruklje in friko po receptih stare mame. Je tudi odlična zborovodkinja pevskega zbora Korenine.

Njihova kmetija se razteza na 29 hektarjih, večina so to travniki in pašniki, kar jim omogoča ekološko živinorejo. Čeprav jim nalaga obilico dela, si z veseljem vzamejo čas za obiskovalce, kadar jih pot zanese v njihovo vas. V ta namen so uredili dva apartmaja in šotorišče, kjer gostom, ki pri njih prenočijo, ponudijo zajtrk po načelu z vrta na mizo, dnevnim gostom pa ob koncih tedna postrežejo z narezkom in čadrškimi štruklji. V oddaji Japajade šov smo spoznali tudi kmetico Petro Prešeren s kmetije Pr' Kocjanc v Srednji vasi v Bohinju, katere primarna dejavnost je govedoreja. Petra, po duši rockerica, je po tem, ko je postala mamica, vzljubila narodnozabavno glasbo, ki jo radi poslušajo tudi njeni trije otroci, 21-letni Nik, 18-letna Tia in 17-letni Bine. Petra veliko časa preživi v lastni sirarni, v kateri predeluje mleko v jogurte, skuto in različne namaze, ki jih obogati z zelišči, ki jih prav tako prideluje sama. Še največkrat so obogateni s peteršiljem ali porom. Pa še po nečem so posebni Prešernovi. Pri njih še vedno sadijo avtohtono koruzo trdinko.

Nik in Tia sta zagreta športnika, veslača na mirnih vodah, obenem sta tudi dijaka kmetijske šole v Strahinju, kar pomeni, da se za nasledstvo pač ni bati. Na kmetiji Pr' Kocjanc imajo tudi rastlinjak, v katerem gojijo paradižnik, papriko in solato. Pri hiši so trije oslički, Oli, Zarja in Željko, ki si jih je s svojim denarjem pri trinajstih letih kupil prav najmlajši Bine. Najstarejši sin Nik pa se z očetom Tonijem in starim očetom Francem zelo rad zadržuje v mizarski delavnici, iz katere je moč ničkolikokrat slišati žaganje, zabijanje in piljenje in v kateri nastane tudi prenekateri mizarski izdelek, plod treh generacij. Petra svoje izdelke ponuja na stojnici v zadrugi Bled, Kmetijsko-gozdarskega centra, pri kateri vztraja od prvega dne. In kot pravijo tisti, ki jo poznajo: vedno zmore vse, s svojo dobro voljo pa okuži tudi druge.