Rodila kar v domači kopalnici: Paulini se je mudilo na svet

Šestletna Tinkara si lepšega rojstnodnevnega darila res ne bi mogla želeti. Le nekaj ur za tem, ko je na torti upihnila šest svečk, je njena mama Monika v kopalnici domače hiše, le nekaj korakov od Tinkarine otroške sobe, rodila zdravo deklico Paulino. »Porod nas je vse presenetil. Dan je bil miren, rojstni dan hčerke smo praznovali že prej. Popoldne mi je otrdeval trebuh, kot vsak dan poprej. Veliko sem počivala. In ko sem šla zvečer pod tuš, se je otrdevanje umirilo,« se tistega ponedeljkovega večera, pisal se je 16. junij, spominja Monika Golob Sluga.

Ob osmih zvečer se je nič hudega sluteč odpravila spat. A čez eno uro jo je zbudil hujši popadek. »Rekla sem si, to pa ne bo v redu, saj ne bom že rodila. Čez petnajst minut je prišel drugi popadek, poklicala sem moža, ki je dajal spat otroka v sosednji sobi, misleč, da bova morala v porodnišnico, naj pokliče babi in dedija za varstvo otrok,« je še nekako načrtovala bližnjo prihodnost. Ampak otroku se je hudo mudilo na svet. Ob tretjem popadku, ura je bila 21.30, je dete že pritisnilo dol, zato sem šla v kopalnico.« Moža Roka Slugo je nato lahko le še postavila pred dejstvo, da bo očitno rodila doma.

Nova družinska članica jih je prehitela za pet dni. FOTO: Katarina Brown

»Prosila sem ga, naj pokliče reševalce, da že čutim glavico, a se je zveza prekinila. Ko je drugič dobil linijo na 112, je bila glavica že zunaj. Dete se je porodilo v trenutku, mož jo je prijel in mi jo dal v naročje. Bila je še v ovojih, ni dihala in bila je tiho. Operaterka naju je pomirila in vodila, naj odstraniva ovoje, očistiva dihalne poti in jo pomasirava med lopaticami. Detece je zajokalo. Bila sva v šoku, saj si kaj takega ni mogoče niti predstavljati,« podoživlja Monika. In nadaljuje, kako je operaterka Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana ves čas ostala na liniji in ju bodrila ter spraševala, kako so, kakšne barve je dojenček, kako se odziva, kako gre mamici in punčki.

»Za njeno pomoč in usmeritve sva izjemno hvaležna, saj nisva vedela, kako ravnati. Predlagala je tudi, da dojenčico pristavimo, da se podoji, no, in takrat se je porodila še posteljica.«

Lovil dojenčico

»Ne vem, kaj mi je rojilo po glavi med tistimi nekaj koraki iz garderobe proti kopalnici, gotovo pa si prizora, ki me je pričakal, ne bi mogel zamisliti kje drugje kot v filmu,« se spominja Rok.

Oče Rok je na koncu prerezal popkovino. FOTO: Osebni Arhiv

Tinkara bo s sestrico lahko odslej na isti dan praznovala rojstni dan. FOTO: Osebni Arhiv

»Žena me pogleda naravnost v oči in reče: 'Rok, dogaja se.' Tečem nazaj po telefon za klic reševalcem, kličem 112 med tekom nazaj v kopalnico in se predstavim, povem, da je porod v teku, žena me pričaka v polstoječem položaju in z malo glavico že v dlani. Telefon v nekem trenutku prekine, v naslednjem lovim dojenčka pod ženo, da ne zdrsne na tla. Žena takoj pretrga ovoj, telefon zazvoni nazaj in operaterka naju v nekaj trenutkih, ko mi ji uspe povedati, da je otrok že rojen, začne voditi čez postopek korak za korakom. Otroček zadiha, barva je prava in k sreči tudi prvič zajoka. Po hitrem pregledu ugotovimo, da je vse vidno znotraj normale, nato sledijo naslednji koraki. Žena se usede v tuš kabino, prime otročka in ga že prisloni, med tem se porodi tudi posteljica.«

Porodu sta bila priča tudi Tinkara in njen štiriletni bratec Lovrenc. »Tinkara je že takoj, ko so se popadki začeli, reagirala neverjetno instinktivno. Rekla mi je: 'Mamica, umiri se, počasi dihaj, vse je v redu.' Lovrenc se je ustrašil, da bova z dojenčico umrli, sploh ko je videl veliko krvi in popkovino,« razloži Monika in pojasni, da sta jima seveda že prej razložila, kako pridejo otroci na svet, a da je bil Lovrenc »vseeno hud«, zakaj ni šla v porodnišnico. »Razložila sem mu, da ni bilo časa in da se je sestrici mudilo.« Za Lovrenca, ki se je ustrašil in jokal, je takoj poskrbela Tinkara. Odpeljala ga je stran od dogajanja, zaprla vrata, ga objela in potolažila.

Kmalu zatem pa je v sobo že vstopil očka in jima dal zadolžitev, da pred hišo počakata reševalce in jih pripeljeta v kopalnico. »Bila sta zelo pogumna,« so nanju ponosni mladi starši. »Zelo cenim to, da so reševalci prepoznali njegovo stisko, ga pomirili, odpeljali do vozila, mu ga razkazali, prižgali lučke in oba nagradili za pogum,« jih ne more prehvaliti Monika. »Njihov odziv je bil izjemno srčen in profesionalen. Oba z možem sva bila v šoku, kaj šele otrok, ki komaj razume, kaj se je zgodilo.«

Z leve: reševalec Urban Stopinšek, zdravnica dr. Anita Riđič in reševalec Sebastjan Hajnšek FOTO: Osebni Arhiv

Očka prereže popkovino

Reševalca, ki sta bila prva na kraju, sta bila Nataša Marc Mahnič in Urban Stopinšek. FOTO: Osebni Arhiv

Lovrenc s Paulino v naročju FOTO: Osebni Arhiv

Po prihodu reševalcev in zdravnice je sledil pregled dojenčka in mame. K sreči je ta potrdil, da so vse vitalne funkcije v redu. »Kljub porodu na domu reševalci po pregledu pripravijo škarje, me pokličejo in dovolijo, da prerežem popkovino. Sledi še nekaj fotografij in odhod v porodnišnico,« opiše Rok, ki je s prerezom popkovine tako porodu dodal tisto piko na i. K družini so medtem že prišli tudi stari starši in zabavali Tinkaro in Lovrenca. Monika se je z reševalci odpravila v porodnišnico, Rok je s starši na hitro nazdravil ter se poslovil od njiju.

»Otroka sta zaspala, še preden sta se pokrila v postelji. Sam pa sem se nato od polnoči do jutranjega svita zunaj na terasi prepustil občutkom in čustvom, ki so prihajali na plan. Med samim porodom je deloval le instinkt,« razloži Rok, ki je bil lahko, tudi zaradi klica žene iz porodnišnice, ki mu je sporočila, da »dete že intenzivno pije mleko in da sta glede na situacijo super«, povsem pomirjen.

Monika nam še pojasni, da je bil rok poroda na solsticij, 21. junija. »Očitno si je detece zaželelo, da ne bi zamudilo rojstnega dne sestrice in da bi praznovali skupaj,« razmišlja in dodaja, da nikakor ni želela roditi doma, predvsem ne prevzeti tveganja, ki ga lahko tak porod prinaša. Že sama nosečnost je bila namreč rizična, s pomočjo ginekologinje Lili Steblovnik pa jo je prenesla brez večjih zapletov.

Zakonca se iskreno in iz srca zahvaljujeta celotni ekipi Nujne medicinske pomoči UKC Ljubljana, Reševalne postaje Ljubljana 11, ki je prišla na pomoč in se odzvala tako profesionalno in prijazno. »Reševalca, ki sta bila prva na kraju, sta bila Nataša Marc Mahnič in Urban Stopinšek, zdravnica pa dr. Anita Riđič z reševalcem Sebastjanom Hajnškom,« skleneta sogovornika.