NAKUP NEPREMIČNINE

Romi kupujejo hiše tudi za več kot 180 tisoč evrov. Od kod jim denar?

Romi po Dolenjski in Posavju po naših podatkih kupujejo hiše, pogosto dražje od 180 tisoč evrov, kar med domačini odpira vprašanja, od kod prihaja denar in ali pri tem pomagajo tudi občinske subvencije.
Fotografija je simbolična. FOTO: Dejan Javornik, Slovenske novice
Fotografija je simbolična. FOTO: Dejan Javornik, Slovenske novice
N. Č.
 3. 11. 2025 | 11:15
 3. 11. 2025 | 13:00
6:34

Po naših zanesljivih podatkih Romi množično kupujejo hiše, pogosto po cenah, ki presegajo 180 tisoč evrov. V številnih krajih to sproža vprašanja, dvome in nelagodje od kod prihaja ta denar in ali pri tem morda sodelujejo tudi javne subvencije.

Občini Krško in Škocjan Romom ponujata možnost sofinanciranja za nakup stanovanj zunaj romskih naselij, medtem ko Občina Šentjernej take pomoči ne ponuja. Sogovorniki iz obeh občin so nam pojasnili, kako pristopajo k reševanju romske bivanjske problematike, njihovi odgovori pa razkrivajo zelo različne poglede in strategije.

V nadaljevanju objavljamo odgovore Mestne občine Krško, ki spodbuja subvencije za nakup stanovanj, in Občine Šentjernej, ki subvencij ne odobrava.

Občina Šentjernej

 

Zakaj občina Šentjernej v nasprotju s sosednjima Krško Škocjan nima razpisa za sofinanciranje nakupa hiš zunaj romskih naselij?

Občina Šentjernej se ni odločila za razpis za sofinanciranje nakupa hiš zunaj romskih naselij, ker verjamemo, da ta ukrep v trenutni situaciji ne rešuje tako kompleksne problematike, kot je bivanjska problematika Romov.

Z nakupom hiše pridejo tudi odgovornosti in obveznosti, ki jih vsak občan lahko uresničuje le, če ima urejene prihodke in življenje v skladu s pričakovanji in normami okolja.

Ali razmišljate, da bi takšen razpis uvedli tudi pri vas?

Glede na prej omenjene razloge trenutno o tovrstnem razpisu ne razmišljamo. Tudi druge občine z romskim prebivalstvom (razen Krškega in Škocjana) se za izvajanje tega ukrepa niso odločile.

Izkušnje kažejo, da gre za neučinkovit pristop, saj je pred tem treba izpeljati aktivnosti, ki bodo zagotavljale trajnost in učinkovitost tovrstnega razpisa (kot npr. dvig izobrazbe, zaposlitev, spoštovanje družbenih norm in pravil sobivanja).

Kako občina sicer pomaga pri reševanju stanovanjskih vprašanj pripadnikov romske skupnosti?

Občina vlaga v urejanje infrastrukture v romskih naseljih, kjer je to mogoče oz. dopušča zakonodaja. Vsa naša romska naselja imajo dostop do vode, elektriko, urejen odvoz smeti in urejene poti. Naše največje romsko naselje na Trdinovi ulici je priključeno na čistilno napravo in ima javno razsvetljavo. Vse to je omogočila občina, da bi zagotovila kakovostne razmere za njihovo bivanje.

Zavedati pa se je treba, da so vsa bivališča v naseljih nelegalna, zato občina išče rešitve tudi na področju prostorskega planiranja. Z namenom izboljšati socialno-ekonomski položaj pripadnikov romske skupnosti v naši občini, dvigniti kakovost njihovega življenja, spodbuditi njihovo vključevanje v širšo skupnost ter prispevati k vzpostavitvi zaupanja in sodelovanja z večinskim prebivalstvom bomo prav v naselju na Trdinovi ulici v prihodnjih mesecih vzpostavili tudi večnamenski romski center.

Ali ste v zadnjih letih zaznali povečano število nakupov hiš po vaseh s strani Romov?

V zadnjih letih zaznavamo porast nakupov nepremičnin v naši občini s strani Romov, pri čemer gre predvsem za Rome iz drugih občin.

Kako ocenjujete vpliv teh nakupov na lokalno okolje in sosedske odnose?

Tovrstni nakupi vnašajo nemir v lokalna okolja in nejevoljo med prebivalce, saj se priseljujejo ljudje s povsem drugačnimi navadami, ki niso pripravljeni svojega načina življenja prilagoditi okolju in redu skupnosti, v katero se priseljujejo.

Kakšen je vaš pogled na morebitno potrebo po posebnih ukrepih za boljše vključevanje romske skupnosti v širše okolje?

Vključevanje romske skupnosti v širše okolje ni le reševanje bivanjske problematike, ampak gre za kompleksno vprašanje, ki zajema različna področja in deležnike. Sprejeti so dokumenti in strategije na teh področjih, ki predlagajo ukrepe in poti. Zdaj pa je na vseh (Romih, institucijah in večinskem prebivalstvu), da vsak opravi svoje delo korektno in z iskrenim namenom prispeva k rešitvi problematike.

Krška občina je Romom omogočila, da zemljišče v Kerinovem Grmu v vrednosti šest evrov na kvadratni meter odkupijo po nižji ceni. FOTO: Dejan Javornik
Krška občina je Romom omogočila, da zemljišče v Kerinovem Grmu v vrednosti šest evrov na kvadratni meter odkupijo po nižji ceni. FOTO: Dejan Javornik

 

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
PromoPhoto
AVTOMOBILIZEM
Promo
ENERGIJA
Promo
NOVE PNEVMATIKE
Promo
KARIERA
Promo
PREGLED
PromoPhoto
TERME
PromoPhoto
AVTOMOBILIZEM
Promo
DOMENA
PromoPhoto
SKUPAJ ZA VARNOST
PromoPhoto
SKUPNOST ZA PODJETNICE
Promo
NAKUPI
PromoPhoto
IDEJA ZA IZLET
Promo
SODOBNA LOGISTIKA
Promo
OKUSNO
Promo
BOLNIŠKE
PromoPhoto
IZBIRČNOST
PromoPhoto
KAPITAL
Promo
VARNOST
ONAPLUS PODKAST
PromoPhoto
INTERVJU
PromoPhoto
VOŽNJA
Promo
DOBROVITA
PromoPhoto
ŠTUDIJA
PromoPhoto
KAKOVOST
Sovoznik
Promo
NASVET