
Galerija

Po naših zanesljivih podatkih Romi množično kupujejo hiše, pogosto po cenah, ki presegajo 180 tisoč evrov. V številnih krajih to sproža vprašanja, dvome in nelagodje od kod prihaja ta denar in ali pri tem morda sodelujejo tudi javne subvencije.
Občini Krško in Škocjan Romom ponujata možnost sofinanciranja za nakup stanovanj zunaj romskih naselij, medtem ko Občina Šentjernej take pomoči ne ponuja. Sogovorniki iz obeh občin so nam pojasnili, kako pristopajo k reševanju romske bivanjske problematike, njihovi odgovori pa razkrivajo zelo različne poglede in strategije.
V nadaljevanju objavljamo odgovore Mestne občine Krško, ki spodbuja subvencije za nakup stanovanj, in Občine Šentjernej, ki subvencij ne odobrava.
Občina Šentjernej se ni odločila za razpis za sofinanciranje nakupa hiš zunaj romskih naselij, ker verjamemo, da ta ukrep v trenutni situaciji ne rešuje tako kompleksne problematike, kot je bivanjska problematika Romov.
Z nakupom hiše pridejo tudi odgovornosti in obveznosti, ki jih vsak občan lahko uresničuje le, če ima urejene prihodke in življenje v skladu s pričakovanji in normami okolja.
Glede na prej omenjene razloge trenutno o tovrstnem razpisu ne razmišljamo. Tudi druge občine z romskim prebivalstvom (razen Krškega in Škocjana) se za izvajanje tega ukrepa niso odločile.
Izkušnje kažejo, da gre za neučinkovit pristop, saj je pred tem treba izpeljati aktivnosti, ki bodo zagotavljale trajnost in učinkovitost tovrstnega razpisa (kot npr. dvig izobrazbe, zaposlitev, spoštovanje družbenih norm in pravil sobivanja).
Občina vlaga v urejanje infrastrukture v romskih naseljih, kjer je to mogoče oz. dopušča zakonodaja. Vsa naša romska naselja imajo dostop do vode, elektriko, urejen odvoz smeti in urejene poti. Naše največje romsko naselje na Trdinovi ulici je priključeno na čistilno napravo in ima javno razsvetljavo. Vse to je omogočila občina, da bi zagotovila kakovostne razmere za njihovo bivanje.
Zavedati pa se je treba, da so vsa bivališča v naseljih nelegalna, zato občina išče rešitve tudi na področju prostorskega planiranja. Z namenom izboljšati socialno-ekonomski položaj pripadnikov romske skupnosti v naši občini, dvigniti kakovost njihovega življenja, spodbuditi njihovo vključevanje v širšo skupnost ter prispevati k vzpostavitvi zaupanja in sodelovanja z večinskim prebivalstvom bomo prav v naselju na Trdinovi ulici v prihodnjih mesecih vzpostavili tudi večnamenski romski center.
V zadnjih letih zaznavamo porast nakupov nepremičnin v naši občini s strani Romov, pri čemer gre predvsem za Rome iz drugih občin.
Tovrstni nakupi vnašajo nemir v lokalna okolja in nejevoljo med prebivalce, saj se priseljujejo ljudje s povsem drugačnimi navadami, ki niso pripravljeni svojega načina življenja prilagoditi okolju in redu skupnosti, v katero se priseljujejo.
Vključevanje romske skupnosti v širše okolje ni le reševanje bivanjske problematike, ampak gre za kompleksno vprašanje, ki zajema različna področja in deležnike. Sprejeti so dokumenti in strategije na teh področjih, ki predlagajo ukrepe in poti. Zdaj pa je na vseh (Romih, institucijah in večinskem prebivalstvu), da vsak opravi svoje delo korektno in z iskrenim namenom prispeva k rešitvi problematike.

Koliko sredstev ste letos namenili za razpis sofinanciranja nakupa stanovanj zunaj romskih naselij?
Mestna občina Krško je v letu 2025 za sofinanciranje urejanja bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti namenila skupno 60.000 evrov. Cilj razpisa je pomagati Romom pri reševanju prvega stanovanjskega problema ali izboljšanju neustreznih bivalnih razmer.
Do sofinanciranja so upravičene romske družine, ki nimajo drugega primernega stanovanja in se odločijo za nakup legalnega objekta ali legalizacijo obstoječega nelegalno zgrajenega doma.
Občina sofinancira različne vrste stroškov, in sicer:
– nakup stanovanjskega objekta, ki ni nelegalen – do 50 % kupnine, največ 25.000 evrov;
– izdelavo projektne dokumentacije za legalizacijo objekta – do 50 % stroškov, največ 2000 evrov;
– plačilo komunalnega prispevka – do 50 % stroškov, največ 2000 evrov;
– plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora – do 50 % zneska, največ 2000 evrov;
– nakup stavbnih zemljišč za legalizacijo objektov v romskih naseljih – do 50 % kupnine, največ 5000 evrov;
– poplačilo kupnin iz notarskih pogodb za zemljišča v Kerinovem Grmu;
– ureditev električnega priključka na legalen objekt v romskem naselju – do 50 % stroškov, največ 3000 evrov.
Razpis je del prizadevanj občine, da Romom omogoči lažji prehod v legalno in dostojno bivanje, s čimer se dolgoročno izboljšujejo življenjske razmere in spodbuja integracija v širšo skupnost.
Koliko prijav ste prejeli letos za subvencijo?
V letu 2025 je bilo na omenjenem razpisu prijavljenih pet prijaviteljev, dva nista dopolnila vloge, zato sta bili vlogi zavrženi, trije prijavitelji so izpolnjevali pogoje in jim je bilo skupno odobreno 54.000 evrov.
Koliko prosilcev se je na razpis prijavilo v zadnjih letih – in koliko med njimi je bilo uspešnih?
Leto 2021: prejeli so 5 prijav, od katerih je bila 1 odobrena, 4 pa zavržene, ker vlog prijavitelji niso dopolnili.
Leto 2022: ponovno 5 prijav, tokrat 3 odobrene in 2 zavrnjeni, saj nista izpolnjevali pogojev.
Leto 2023: ni bilo prijav.
Leto 2024: prejeli so 2 prijavi, obe pa sta bili zavrnjeni, ker nista izpolnjevali pogojev.
Kakšen je glavni namen razpisa?
Cilj razpisa Mestne občine Krško je pomagati Romom pri ureditvi prebivališč zunaj romskih naselij in nelegalnih bivališč, kjer mnogi trenutno živijo v zelo slabih in neprimernih razmerah.
Z razpisom želijo Romom, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem, omogočiti lažji prehod v legalne in dostojne bivanjske prostore. Za ta namen je občina sprejela tudi Pravilnik o sofinanciranju urejanja bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti, ki jasno določa pogoje, merila in postopke dodeljevanja pomoči.
Pravilnik se osredotoča predvsem na reševanje bivalne problematike, hkrati pa posredno vpliva na druga področja – izobraževanje, zaposlenost in socialno vključevanje. Občina poudarja, da gre za celovit pristop, s katerim želi spodbuditi večjo odgovornost in samostojnost romskih družin pri urejanju lastnega bivanja.
Ker se sofinancira le del že izvedenih aktivnosti (do 50 %), ukrep zahteva, da Romi sami prispevajo preostali del sredstev. Tak pristop naj bi povečal njihovo vključenost in preprečil zlorabe, saj vpis prepovedi odtujitve nepremičnine v zemljiško knjigo pomeni, da se ta ne more prodati ali obremeniti brez dovoljenja občine.
Mestna občina Krško sicer že več let podpira tudi urejanje infrastrukture v romskih naseljih. Tako so Romom, ki so že lastniki zemljišč in imajo gradbena dovoljenja, sofinancirali nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav. Do danes je bilo nameščenih 17 čistilnih naprav, kolikor je trenutno tudi legalnih objektov v naselju Kerinov Grm.
Kdo je upravičen do razpisa in kakšni so pogoji za pridobitev sredstev?
Občina sofinancirala upravičene namene pod pogoji, ki vključujejo:
– vlagatelj in vsi polnoletni člani gospodinjstva so imeli na dan 1. januarja 2021 stalno prebivališče v Mestni občini Krško ter so vpisani v volilni imenik državljanov Republike Slovenije – pripadnikov romske skupnosti v občini Krško;
– vlagatelj je lastnik nepremičnine, ki je predmet sofinanciranja stroškov legalizacije, ali pa ima sklenjeno in notarsko overjeno kupo-prodajno pogodbo oziroma predpogodbo o nakupu nepremičnine, kadar gre za sofinanciranje nakupa;
– vlagatelj je zaposlen ali aktiven iskalec zaposlitve;
– šoloobvezni otroci vlagatelja so v preteklem šolskem letu obiskovali pouk vsaj 80 % časa;
– vlagatelju ni bila izrečena kazenska sankcija;
– vlagatelj na dan oddaje vloge nima zapadlih neporavnanih obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki bi skupaj presegale 2000 evrov, v skladu z zakonom, ki ureja delovanje finančne uprave.
Ali občina nadzira, kako se uporabljajo subvencionirane nepremičnine?
Občina Krško pojasnjuje, da ima v okviru pogodbe z upravičenci pravico do nadzora nad izvajanjem vseh dejavnosti, ki jih delno financira iz občinskega proračuna. Prijavitelji, ki prejmejo sofinanciranje, se morajo zavezati, da bodo občinskim predstavnikom omogočili spremljanje, preverjanje in nadzor nad izvedbo projekta.
Občina lahko tako nadzira izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, namensko porabo dodeljenih sredstev in zahteva vpogled v dokumentacijo, povezano z odobrenimi aktivnostmi.
Poleg tega mora prejemnik subvencije nepreklicno dovoliti vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo – kar pomeni, da je občina zavarovana, da se hiša ali zemljišče, kupljeno s pomočjo občinskih sredstev, ne more prodati ali obremeniti brez njenega soglasja.
Po pridobitvi zemljiškoknjižnega izpiska pa se pooblastila občine zaključijo. Kot so pojasnili na občini, nadzor nad tem, od kod posameznik pridobi denar za nakup nepremičnine, ne sodi v njihovo pristojnost.