Romi pobirali svoj krompir, župana zaradi tega preganja policija

TREBNJE – Nekaj je treba dati v lonec in želodec. Prazen žakelj ne stoji pokonci. Krompir je univerzalen za v pisker. Tega se zavedajo tudi Romi in Trebanjci, ki že vrsto let bivajo drug ob drugem, enkrat je ta simbioza večja, drugič manjša. Minuli petek pa je bilo veselo v romskem naselju Vejar nad Trebnjem. Smejalo se ni le Romom, ki so izkopavali svoj prvi krompir, smejalo se je tudi županu Alojzu Kastelicu. V občini so pridelali slabih pet ton krompirja, prvič v zgodovini pa pripada Romom.

Julija so ga osuli

»Letina je kar dobra, precej ga je prišlo ven,« je bil vesel domačin Robert Grm, ko se je loteval posla na njivi. »Dovolj krompirja bo, da bodo lahko moji otroci jedli,« je dodala domačinka Darka, ko je šlo delo že h koncu. Nekaj otrok je še popoldne hodilo po njivi in marljivo spravljalo krompir v vrečo. V naselju se je čutilo, da so naredili nekaj dobrega. Spomnimo – krompir, približno 800 kilogramov, je bil posajen konec maja letos. Nad projektom je bdela Komunala Trebnje, njeni podizvajalci so gomolje posadili, julija pa s pomočjo Romov tudi osuli. Krompir ni bil škropljen. V vsem letu je šlo 2000 evrov iz občinskega proračuna, da so Romom posadili krompir. »Cel Vejar je stopil skupaj, kot mravelj nas je bilo,« pa je bil nad delom in odnosom navdušen Rom Matija Hočevar, trebanjski občinski svetnik. »Moti me, ker vsi tako kritizirajo tega našega župana. Naj ga pohvalijo. Naredil je precej dobrega za Rome. Pokazal je voljo, v Sloveniji je ni nihče toliko. Župan ni storil nič narobe, če je pomagal revežem in jim pomagal saditi krompir,« je še dodal Hočevar.

Policijska preiskava

»Zadovoljen in vesel sem, da nam je uspel tak finale projekta. Dodana vrednost je število Romov, ki so prišli pomagat. To je tudi dokaz, da so pripravljeni postati poljedelci,« je povedal Kastelic, ki pravi, da prvič v zgodovini spreminjajo Rome v poljedelce. »Romi so tu, z njimi je treba živeti. Treba je narediti premik. Uredili smo naselje, zdaj pa smo potrebovali projekt, da bi Romi svojo kakovost življenja nadgradili,« doda Kastelic, ki ga je presenetilo, da ima zaradi romskega krompirja za vratom policijo in kriminaliste. »Gre za 800 evrov javnih sredstev, ki so s sklepom občinskega sveta zagotovljeni prav za to. Tu ne vidim nič spornega. Čeprav smo naročili Komunali Trebnje celoten projekt in je ta našla najugodnejšo varianto za semenski krompir, naj bi Kmetijska zadruga ne vem kaj profitirala, ker je po polovični ceni prodala ta semenski krompir,« župan opozori za svoj domnevni izvirni greh. Dušebrižniki so županu očitali, da je z odkupom krompirja (izvedla ga je Komunala Trebnje, kupila pa ga je pri Kmetijski zadrugi Trebnje) naredil veliko uslugo zadrugi. Prav tako so županu očitali, da krompir ne bo rodil (sadili so ga konec maja) in da so morali vse narediti zaposleni na komunali. »Jasno mi je, da mora policija narediti svoje. Se mi pa zdi nesprejemljiv tak način. Inšpektor predpiše, da se mora odpeljati odpadke v romskem naselju, to stane 10.000 evrov. Pa se zato nikogar ne preganja. Če pa župan naredi kaj za Rome, vse je bilo potrjeno na občinskem svetu, s to akcijo se Slovenija hvali po Evropi, a me potem za to lokalna policija preiskuje, pa je neprijetno,« opozori župan. »Cilj je bil jasen – Rome želimo naučiti delovnih navad in da si tudi sami kaj pridelajo, da jim ni treba vsega kupiti,« je povedala Mateja Kozlevčar s Centra za socialno delo Trebnje, ki je prišel na pomoč.

Ob prisotnosti CSD in programa Kher šu Beši so v popoldanskih urah pobral še drobnejši krompir. Pomagal je tudi Klemen Muzga, njegova žena je iz romskega naselja Vejar, Klemen pa je sem priseljen. Prek CSD Trebnje vsak dan dela, aktiven pa je v dnevnem centru Kher Šu Beši, kjer romski otroci preživljajo popoldneve, delajo domače naloge in se igrajo. Piko na i dogodku je dodalo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. V največjem loncu daleč naokoli so pripravili dobrih 20 kilogramov praženega krompirja. Prav svetniku Matiji Hočevarju je pripadla čast, da je poskusil prvo žlico, vsi zbrani okoli njega pa se nadejajo, da se bo sajenje krompirja nadaljevalo.

Nova era kmetovanja Romov

V Trebnjem gredo korak dalje. Posestvo oziroma njivo, ki je letos rodila krompir, se bo razdelilo na pet delov, kolikor je tudi družin v romskem naselju Vejar. »Vsaka bo dobila svoj vrtiček. Sejali bodo, kar bodo hoteli: solato, fižol, krompir, da bodo imeli zelenjave za sproti. Če bo tega, ne bo več tarnanja, da se je kaj kradlo po njivah. Zdaj bo imel vsak svojo malo nivo. Potrebovali pa bomo mentorja. Naša Vida (žena, op. a.) zna, je s kmetov doma in ve, kako se sadi in to ureja. Ko bodo videli, kako ima Vida urejeno, se bodo zgledovali po njej,« pa novo poglavje v poljedelstvu Romov v Trebnjem napoveduje Hočevar.