
Galerija

Rubež denarne socialne pomoči, ki ga omogoča tako imenovani Šutarjev zakon, bo presojalo Ustavno sodišče Republike Slovenije, so poročali na 24ur. Pobudo za ustavno presojo je vložilo devet posameznikov, ki so jim januarja zasegli socialno pomoč zaradi neporavnanih glob. V pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da gre za ljudi, ki že tako živijo na robu preživetja, nekaterim pa zaradi odvzema sredstev grozi celo izguba strehe nad glavo.
Med podpisniki pobude je tudi družina s petimi otroki, ki je po navedbah pravne mreže mesec dni preživela zgolj z otroškim dodatkom. Dva druga pobudnika sta se znašla v še hujši stiski. Ena izmed njiju skrbi za ostarela starša, drugi po letih brezdomstva prebiva v bivalni enoti. Kot poudarjajo zagovorniki, sta ostala brez vseh sredstev, saj so jim zaradi dolgov zasegli celotno socialno pomoč. Eden od njiju je tik pred deložacijo, ker ne more poravnati najemnine, kar pomeni, da bi lahko znova ostal brez doma. Na hude posledice opozarja tudi Matej Domjan iz društva Vstani romski otrok. Izpostavlja primer posameznika s 700 evri mesečnega prihodka, ki živi v najemniškem stanovanju. Po odtegljaju 420 evrov za poravnavo obveznosti mu ostane nekaj več kot 280 evrov, kar po njegovih besedah ne zadošča niti za najemnino, kaj šele za stroške in hrano. Prekrški morajo biti sankcionirani, priznava Domjan, vendar ne na način, ki ljudi potiska v še globljo revščino in jim jemlje sredstva za osnovno preživetje.
Zaradi resnih pomislekov glede posega v pravico do socialne varnosti je ustavno presojo napovedal tudi Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Predlagali bodo zadržanje izvajanja sporne določbe do končne odločitve sodišča. Po njihovem mnenju gre za tako globok poseg v eksistenco posameznika, da čakanje na odločitev več let ne bi bilo dopustno. Predsednik vlade medtem vztraja, da zakon dosega svoj namen. Po njegovih besedah se je število prekrškov opazno zmanjšalo, ker so storilci spoznali, da niso več brez posledic. Dejstvo, da je nekdo prejemnik socialne pomoči, po njegovem mnenju ne more biti razlog za nekaznovanost.

Varuhinja človekovih pravic opozarja, da določba Šutarjevega zakona nesorazmerno posega v sredstva za osnovno preživetje, ogroža dostojanstvo posameznikov in predvsem ne upošteva individualnih okoliščin. Zato bo vložila zahtevo za oceno ustavnosti in predlagala zadržanje sporne določbe do odločitve Ustavnega sodišča.
Shod proti rubežu socialne pomoči je bil sprva napovedan v Novem mestu, vendar so ga organizatorji odpovedali, ker niso pridobili vseh potrebnih dovoljenj. Po njihovih navedbah je prišlo do zapletov pri komunikaciji z občino in policijo. Na novomeški občini očitke zavračajo in poudarjajo, da dovoljenj za shode še nikoli niso zavrnili, temveč da organizatorji niso posredovali zahtevanih dopolnitev. Organizatorji zdaj razmišljajo, da bi protest preselili v Ljubljano, datum pa bodo javno objavili, ko bodo postopki zaključeni.