Rop bi pomagal vladi do cenejših posojil

LJUBLJANA – »Upadanje bonitete draži posojila Sloveniji. Do zdaj je država sredstva Evropske investicijske banke (EIB) manj koristila, zato bi se kmalu rad sestal z novim finančnim ministrom Janezom Šušteršičem,« je dejal podpredsednik EIB Anton Rop za spletni portal RTV Slovenija MMC.

Od vlade želi čim hitrejše ukrepe

EIB v Sloveniji sodeluje z nekaterimi večjimi podjetji, bankami in tudi z državo, a Rop meni, da bi se prav tukaj dalo sodelovati še bolje, sploh zdaj, ko bo pridobivanje sredstev za slovenski proračun na tujih trgih vedno dražje. Možnosti cenejših posojil bi zato rad v kratkem predstavil ministru Šušteršiču in s tem novi vladi, od katere si želi predvsem čim hitrejših ukrepov.

Z dokapitalizacijo se poleg NLB sooča veliko tujih bank

Rop opozarja, da je »trenutno ogromno bank pod pritiskom dokapitalizacije«, tudi NLB. »Nekaterim evropskim bankam je to že uspelo, dodaten kapital so dobile na trgu, aktivirali so pravne in fizične osebe, da bi pridobili dodatna sredstva, ter ustrezno prestrukturirali svoje naložbe,« pravi.

Slovenija s kompetentno vlado

Slovenija ima po Ropovih besedah vlado, ki ima vse kompetence in vse pristojnosti ter koalicijo, ki lahko odloča. Verjame, da bo delovala hitro in učinkovito. Ima jasen program, ki ga želi izvajati, pravi. Ukrepi vlade, ki se pripravljajo, gredo v pravo smer, meni. Varčevanje, racionalizacija, zmanjševanje deficita so zelo pomembni za sliko države in bonitetno oceno, je še dejal.

Vlaganje v mala in srednja podjetja

Ob vprašanju, katere so tiste investicije, kjer bi morali najprej vlagati, pravi, da tu Slovenija ne odstopa bistveno od EU, znotraj EU pa obstaja nekaj teh prioritet. »Prva, ki na krajši rok da dobre rezultate, je na področju malih in srednjih podjetij. Treba je vzpostaviti finančni sistem, ki bo ta podjetja ustrezno podpiral,« je dejal. Drugo veliko področje so infrastrukturne investicije, je navedel.

Glede nadaljevanja gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je spomnil, da je bilo že večkrat povedano, da bo v primeru, da se bo vlada odločila za poroštvo projektu, odobreno tudi posojilo EIB. Opozarja pa tudi na to, da bi se lahko financiralo projekte elektrarn na spodnji Savi in Dravi, o čemer se premalo govori.

EIB izkoriščamo v nezadostni meri

Sicer pa EIB med drugim sodeluje z Darsom, Luko Koper in tudi državo. »Ponudili smo sodelovanje v času poplav, mogoče je sofinanciranje strukturnih skladov, kar so izkoristile številne druge države. To so cenejši viri financiranja od tistih, ki so za državo dostopni na trgu,« je opomnil in opozoril, da je Slovenija to izkoristila v manjši meri. Meni, da so v tem času sredstva EIB postala še ugodnejša.